Pogovor ob mednarodnem dnevu maternih jezikov na Škrabčevi domačiji

Hrovača – Materni jezik ali materinščina je jezik, ki se ga v zgodnjem otroštvu običajno naučimo kot prvega in se v njem najlažje izražamo, zato ga imenujemo tudi prvi jezik. Če pa se naučimo dveh ali več jezikov, pa je materni jezik tisti, ki ga posameznik sam opredeli kot takega. To je jezik, katerega se naučimo v okviru doma in je večinoma jezik, v katerem govorijo naši starši.

Goran Vojnović, Boštjan Narat in Esad Babačić

Na območju Slovenije je to večinoma slovenščina, na narodnostno mešanih območjih pa pogosto tudi tamkajšnji jeziki (italijanščina, madžarščina). Za nekatere prebivalce Slovenije pa so pogosti tudi drugi slovanski jeziki (hrvaščina, srbščina …) Materinemu jeziku je posvečen tudi mednarodni dan, ki so ga praznovali v četrtek, 21. februarja 2013. Na povabilo Ustanove patra Stanislava Škrabca so se tako v Skednju Škrabčeve domačije jezikovno soočili mojstri jezika: pevec, pesnik, pisatelj, novinar Esad Babačić, filmski in televizijski režiser in scenarist Goran Vojnović ter Boštjan Narat, doktor filozofije in profesor zgodovine, že dobro desetletje deluje tudi kot glasbenik, piše članke in predava.

V iskanju lastnega jezika, to je bil naslov druženja, sta se Vojnović in Babačić sprehajala skozi obdobja življenja, kako sta dojemala svoj materin jezik in drugi jezik, ki je sedaj njun prvi jezik. Esad je začel pisati v slovenščini, preden je jezik obvladal, Goran pa diametralno, skozi učenje ni delo je spoznaval specifiko in posebnosti slovenskega jezika. Na vprašanje, ali je slovenski jezik v času globalizacije ogrožen, so sogovorniki podali različna mnenja. Esad Babačić je dejal, da je slovenski jezik ogrožen, da ga je strah, kaj bo z njim, saj se preveč meša z ‘angleizmi’, pa tudi ‘srbo-hravtizmi’, ni mu všeč, da njegov materni jezik izvaja nasilje nad slovenščino, kar  dela škodo obema jezikoma. Boštjan Narat se s tem ni strinjal, dejal je, da slovenski jezik ni ogrožen, edino področje po njegovem je, kjer je slovenščina ogrožena, v znanosti, akademskih sferah, kjer se preveč poveličuje objavljanje v tujih revijah, da so mlade preveč dvojezične, je po njegovem normalno. Pred stotimi leti je bil naš ‘drugi jezik’ nemščina, zatem srbo-hrvaščina, danes je angleščina, bojazni, da bi jezik izumrl, ne vidi, saj je slovenska literatura na visokem nivoju in zelo priznana. Goran Vojnović je dejal, da je slovenščina po eni strani ogrožena, po drugi ne, zlasti zaradi materinega jezika, ki kot pravi, nikoli ne bo izumrl, kar se tiče pogovornega slovenskega jezika, je dejal, da je jezik živ in da se naravno spreminja, na nas pa je, da ga ne spreminjamo preveč, do neke mere lahko dovolimo tujkam, da ‘bogatijo’ naš jezik, moramo pa to nadzorovati.