Odprli že 10. razstavo Iz likovne zbirke Riko z naslovom: Zasebno, osebno, posebno.

Ribnica – V Galeriji Miklova hiša v Ribnici so v petek, 13. decembra 2013 odprli že tradicionalno decembrsko razstavo Iz likovne zbirke Riko z naslovom: Zasebno, osebno, posebno. Kot je povedala kustodinja Polona Lovšin, je letošnja razstava že deseta, ki prinaša izbor iz Rikove zbirke, ki danes obsega že preko 280 umetniških del, podjetje Riko. Razstavo je odprl minister za kulturo in šport Uroš Grilc, ki je ob tej priložnosti poudaril, da se s to razstavo ustvarja nekakšen trg likovnih dobrin, ki je pri nas prej izjema kot pravilo.

Janez Škrabec na 10. otvoritvi razstave Iz likovne zbirke Riko

Kaj druži imena Irwin, Uroš Abram, Roman Makše, Tadej Pogačar, Borut Popenko, Klavdij Sluban, Zora Stančič, Petra Varl in Sašo Vrabič? Pravzaprav nič in obenem vse. Vsi so odlični sodobni slovenski umetniki, vsak na svojem področju in s prepoznavno lastno likovno govorico, katerih dela so zbrana v zbirki podjetja Riko in Poslovne šole Bled – IEDC.

Osebno in posebno: Likovna zbirka Riko

Likovna zbirka Riko je zasebna umetniška zbirka podjetja Riko, ki nosi osebni pečat ustanovitelja in vodje podjetja Janeza Škrabca. V njej je zbranih več kot 300 slikarskih in kiparskih del najpomembnejših predstavnikov slovenske umetnostne dediščine 20. stoletja, zbirka pa sledi tudi umetnostnim formam in vsebinam novega tisočletja. Ne predstavlja neke zaključene celote, temveč se z jasno zbirateljsko politiko in mecensko držo vsako leto dopolnjuje s presežki slovenske sodobne umetnosti. Nakup novih del je vedno proces, ki ni podrejen trgu, statusnim motivom ali vrednosti umetnine, saj podjetje verjame, da ima umetniško ustvarjanje in kultura večplasten družbeni pomen.

Umetnikom nudi tudi rezidenčno stanovanje z ateljejem v Parizu, redne predstavitve doma in v tujini, dodatno izobraževanje ter živi stik s pomembnimi slovenskimi in svetovnimi umetniki. Riko d.o.o. se dobro zaveda, da imajo umetnine svoje lastno življenje, ki ga osmislijo le v stiku z občinstvom v galeriji, kjer likovna umetnost postane osebno in posebno doživetje, zato javnosti vsako leto predstavijo zaokrožen izbor del v Galeriji Miklova hiša v Ribnici. [oglas tip=”468×60″ p=”C”]

Desetič v Galeriji Miklova hiša v Ribnici

Ob deseti predstavitvi v Galeriji Miklova hiša izbor del zaokrožujejo še dela zbirke, ki nastaja pod okriljem Poslovne šole Bled – IEDC. Tako se bodo letos pod naslovom Zasebno, osebno, posebno predstavili že omenjeni Irwin, Zora Stančič, Roman Makše, Uroš Abram, Klavdij Sluban, Petra Varl, Tadej Pogačar, Borut Popenko in Sašo Vrabič. Ne moremo mimo prvega imena, v mednarodnem prostoru uveljavljene skupine Irwin, ki deluje vse od leta 1983 in velja za pomembnejšo članico v umetniškem kolektivu Neue Slowenische Kunst (NSK), ki ga tvorita še glasbena skupina Laibach in Gledališče Sester Scipion Nasice oziroma danes gledališče Noordung, ki ga vodi režiser Dragan Živadinov. Skupina IRWIN, ki jo sestavljajo Dušan Mandič, Miran Mohar, Andrej Savski, Roman Uranjek in Borut Vogelnik, je ime prevzela od tovarne ur v Chicagu.

Svoja dela opisujejo kot “retroprincip” in “retroavantgardo”, kar po njihovo ni stil ali umetnostni trend, pač pa princip razmišljanja, način obnašanja in delovanja. Za umetnike je značilna uporaba motivov iz socialističnega realizma in umetnosti tretjega rajha, raziskujejo ambivalentno dediščino zgodovinskih avantgard in njenimi totalitarnimi naslednikov. S svojo umetniško prakso (projekti Kapital, NSK Ambasada Moskva, Transnacionala, East Art Map) so aktivno in konceptualno intervenirali v družbene in zgodovinske dejavnosti v desetletju, ki je na novo opredelil status umetnosti v Vzhodni Evropi.

Grafika, risba in fotografija

Poleg del kolektiva IRWIN bodo predstavljene še stvaritve drugih naših odličnih umetnikov. Kot ženski predstavnici tokrat razstavljata Zora Stančič in Petra Varl. Stančičeva je grafičarka in vizualna umetnica, znana po svoji avtorski in inventivni obravnavi medija grafike in precizni risarski tehniki. Blizu ji je figuralika, uporablja fotografije, grafike in risbe, tudi besede, stavke in celo pesmi iz lastnega arhiva, ki jih prenese v drug medij. Sodeluje tudi na drugih področjih, kot so arhitektura, oblikovanje in film. Za svoja dela je dobila številna priznanja doma in na tujem ter razstavljala po raznih galerijah v Evropi in ZDA. Njena dela so v stalnih zbirkah v Albertini na Dunaju, v Fond National d’Art Contemporain v Parizu, v Moderni galeriji v Ljubljani in v The Jane Voorhees Zimmerli Art Muzeum v New Brunswicku v New Jerseyu, ZDA.

Tudi Varlova je priznana vizualna umetnica, ki deluje na področju risbe, grafike, slikarstva, ilustracije in prostorskih postavitev. Prav risba pa v ustvarjalnem opusu umetnice zaseda ključno mesto in pomembno izhodišče za vsa nadaljnja raziskovanja. Zgodbe, ki nastajajo, izvirajo iz osebnega, zelo intimnega univerzuma, podane pa so na zelo preprost način, zgolj z osnovnimi, a močnimi obrisnimi linijami. Njena dela govorijo v jeziku ljubezni, pripovedujejo o medsebojnih odnosih, posameznikovih željah, hotenjih, hrepenenjih, spominih, o družini in prijateljstvu. Svoja dela je predstavila že na številnih samostojnih in skupinskih razstavah, med drugim v brazilskem Sao Paolu, ljubljanskem Muzeju moderne umetnosti, v Budimpešti, Varšavi in na Dunaju.

Zbirko tokrat dopolnjuje še fotografija Klavdija Slubana, francoskega fotografa slovenskega porekla. Sluban je pritegnil pozornost svetovne javnosti s svojim popolnoma osebnim pristopom do fotografske prakse in dosledno začrtanimi koncepti. Njegova fotografija je črno-bela – umetnik bi ob tem dodal, da gre za odtenke sive -, ki umetniško interpretirajo na videz vsakdanje in odtujeno življenje. Brezhibna estetika in brezupno vzdušje se na fotografiji spojita v dognano celoto, ki sicer zaznamuje grobost, surovost tematike, vendar jo vselej povzdigne na umetniško raven.

Od leta 1995 vodi tudi fotografske delavnice z mladimi prestopniki v zaporih po Evropi in Centralni Ameriki in v projektu so mu pomagali svetovno uveljavljeni fotografi, kot so Henri Cartier-Bresson, Marc Riboud, William Klein. Je dobitnik nagrad European Publishers Award for Photography, Leica Prize, glavne francoske nagrade na področju fotografije Niépce Prize, nič manj ne ceni domačo nagrado Deklica s piščalko, ki so mu jo podelili letos. Sluban razstavlja v pomembnejših svetovnih muzejih in galerijah, njegove fotografije so v zbirkah Metropolitanskega muzeja v Tokiu, Hiši fotografije v Parizu, Muzeju fotografije v Helsinkih, Muzeju Nicéphorea Niepcea, tudi v Moderni galeriji v Ljubljani in drugod.

Vir: finance.si in radiokrka.com