Ribnica

Obrtne cone v naših občinah

Podjetje Fibran v Sodražici
Podjetje Fibran v Sodražici

V nasprotju z občinama Kostel in Osilnica, ki sta nastali z odcepitvijo od nekdanje skupne občine Kočevje, imata nekdanji krajevni skupnosti Kočevju sosednje občine Ribnica, danes samostojni občini Sodražica in Loški Potok, obe industrijske oz. obrtne cone. To pa tudi ne preseneča preveč. Občini Kostel in Osilnica imata namreč obe skupno manj prebivalcev, kot jih ima vsaka od obeh občin sama, poleg tega pa je na kočevsko-ribniškem območju ribniški konec tudi sicer gospodarsko močnejši in uspešnejši kot kočevski.

V občini Loški Potok imajo 3 obrtne cone: Mali log, Podpreska in Travnik. Obrtna cona Mali log je bila ustanovljena leta 1975, Podpreska, ki zajema območje bivšega kočevskega podjetja Lik že po letu 1945, Travnik, ki je območje bivšega obrata Inlesa, pa celo že okoli leta 1890, ko je začela v Loškem Potoku delovati takrat druga parna žaga na slovenskih tleh.

Z dvema hektarjema najmanjša obrtna cona Podpreska je zaradi stečajnega postopka podjetja v mirovanju, v tri hektarje veliki coni Travnik, kjer deluje podjetje KMS Company, d.o.o., so zemljišča v privatni lasti, v obrtni coni Mali log pa je še prostora za potencialne graditelje. Cona, ki meri 6 hektarjev, je le 60-odst. zasedena. V njej sta dve podjetji s področja kovinskopredelovalne industrije, Riko Ekos in Anis trend, ter podjetje Benles, ki proizvaja izdelke iz masivnega lesa, v coni pa so še: Petrolov bencinski servis, pokrita deponija oz. šotor Komunale Ribnica za zbiranje komunalnih odpadkov ter cestna baza za koncesionarja vzdrževalca občinskih in gozdnih cest.

Kot pravi višji svetovalec za gospodarstvo in komunalo na občinski upravi občine Loški Potok Viljem Vesel, poslovnih prostorov za prodajo v coni nimajo. Prodajajo pa zemljišča, in sicer po ceni od 10 do 15 evrov za m2, pri čemer bi potencialni graditelji morali plačati komunalni prispevek.

Tudi v občini Sodražica, ki je bila v zadnjem desetletju ena najuspešnejših občin na območju jugovzhodne statistične regije pri črpanju evropskih sredstev za gradnjo lokalne infrastrukture, imajo 3 obrtne cone. Največja in obenem tudi najmlajša je obrtna cona Fibran, coni Fragmat in Pesek pa sta še iz obdobja, ko je na območju današnje cone Fragmat še delovalo podjetje Donit. Obrtna cona Fragmat je že pozidana, a je, kot pravi višji referent za komunalne in gospodarske dejavnosti na občini Sodražica Vinko Čampa, možna gradnja še enega objekta na zemljišču, kjer je sedaj parkirišče obeh v coni delujočih podjetij: podjetja za proizvodnjo, gradbeništvo in trgovino Fragmat in podjetja Fipis, ki izdelujejo žične in plastične tkanine ter filtre za potrebe različnih industrijskih panog.

V obrtni coni na Pesku deluje trenutno le ena lesna obrtniška delavnica, en objekt se gradi, večji del cone pa je še nepozidan, a so zemljišča, ki so komunalno opremljena, že pokupljena oz. v lasti fizičnih oseb. Drugače pa je v obrtni coni Fibran, ki leži ob glavni cesti Žlebič–Unec na koncu naselja Sodražica nasproti podjetja Fibran. Zemljišča nasproti do tedaj že delujoče industrijske cone Fibran Sodražica so začeli komunalno urejati leta 2013 in s tem kar tri desetletja potem, ko so omenjeno območje namenili za obrtno dejavnost. Danes je komunalno opremljenih 1,7 hektarja zemljišč, v preostalem delu tamkajšnjega območja, kot pravi Čampa, pa je predviden občinski podrobnejši prostorski načrt in gradnja še ni možna.

V na novo opremljeni coni, ki je združena s cono, kjer že deluje podjetje Fibran, ki izdeluje izolacijski material, je predvidenih do 8 gradbenih enot z možnostjo združevanja. Kot pravi Čampa, še vedno velja, kar je povedal župan Blaž Milavec ob začetku urejanja cone, da večjih industrijskih objektov v coni ne predvidevajo. V njej naj bi delovale štiri obrtne delavnice, kakšna trgovina, pa tudi manjši bencinski servis, o čemer se z bodočimi graditelji že dogovarjajo. Tem do 30. junija 2017 ponujajo nakup zemljišč po ugodni ceni, zainteresirani za gradnjo pa bodo tudi oproščeni plačila komunalnega prispevka. Večina zemljišč je sicer v privatni lasti, a kot pravi Čampa, cena znaša največ do 25 evrov za m2.

Članek je bil objavljen v 33. številki Dolenjskega lista 18. avgusta 2016

M. Leskovšek-Svete

Komentiraj