Ribnica – Skulptura ponazarja drevo in povezanost človeka z naravo. Drevesna krošnja je sito oziroma »lesena rajta«, iz katere kot sadeži rastejo lesene žlice in tako simbolično prikazujejo reprezentativno obrt ribniškega suhorobarstva, ki identitetno zaznamuje območje Ribnice. Suhorobarstvo se namreč prvič omenja v 14. stoletju v patentu, ki ga je izdal cesar Friderik III. Habsburški, od leta 2015 pa je registrirano kot nesnovna kulturna dediščina.
Leta 2020 je Občina Ribnica izrazila željo, da Zavod za varstvo kulturne dediščine – Restavratorski center (ZVKDS RC) na skulpturi izvede vzdrževalna dela. Po sestanku in prvem ogledu skulpture je bila na zavodu ustanovljena delovna skupina za obnovo skulpture, ki jo sestavljajo naslednji člani: predsednica konservatorka – restavratorka Katja Pohl Lužnik, odgovorna konservatorka Aleksandra Renčelj Škedelj, ZVKDS OE Ljubljana, konservatorska svetnica dr. Renata Pamić, ZVKDS OE Kranj, in konservator – restavrator Rok Dolničar, ZVKDS RC.
Že na prvi pogled je bilo videti da je bila skulptura v slabem stanju. Rajta se je povesila in dobila elipsasto obliko, v zgornjem delu je odpadlo nekaj elementov oboda sita, ki jih bo treba nadomestiti z novimi elementi enakih dimenzij. Dr. Renata Pamić je ob prvem ogledu opozorila na prvotne neustrezne pritrdilne elemente, ki so povzročili poškodbe in jih bo treba nadomestiti z ustreznejšimi.
Natančnejši pregled je razkril, da je skulptura zaradi razpokanosti in že izpuljenih vijakov pritrdilnega sistema v zelo slabem stanju, tako da ji je grozila porušitev. Treba je bilo nemudoma ukrepati. Poleg ostalih oblikovnih deformacij in poškodb sta bili ugotovljeni prisotnost insektov ter bela in rjava trohnoba lesa. V zgornjem delu je bila skulptura izpostavljena padavinam, v spodnjem pa je bila v neposrednem stiku z vlažnimi tlemi, kar je omogočalo kapilarni dvig vode v deblo in posledično hitrejši razkroj lesa okoli vijakov in trna.
Za našo stroko je bila zamenjava skulpture z novo najmanj sprejemljiva, saj je ena izmed temeljnih nalog naše službe ohranjanje originalov. Prevladala je želja po ohranitvi originala, ki simbolizira mesto Ribnica in celotno suhorobarsko območje. Poleg tega je pokojni Stane Jarm pomemben kipar teh krajev.
Z naročnikom smo se odločili, da sta za konservacijo – restavracijo potrebna demontaža skulpture in prevoz v prostore ZVKDS RC. Najprej smo naročili ogled skulpture s strani statika in izvedbo 3D-skeniranja obstoječega stanja skulpture. Po označitvi posameznih elementov sta sledila demontaža in prevoz v delovne prostore ZVKDS RC. Ob demontaži smo ugotovili da je bil obstoječi trn občutno prekratek. Pripravili smo okvirni program poteka sanacije in seznam potrebnih raziskav. Izvedli smo fotodokumentacijo in izmero poškodb pred posegi. Sledilo je odstranjevanje površinske umazanije, mahov in lišajev, nato izpihovanje in izsesavanje strohnelega lesa iz razpok in večjih odprtin. Po izpihovanju smo začeli z odstranjevanjem strohnelega lesa s struganjem. S celotne skulpture smo odstranili dotrajane zaščitne površinske premaze, kar smo izvedli mehansko s skalpeli, v kombinaciji s parnim čistilcem. Analizo površinskih zaščitnih premazov sta izvedla Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani in Naravoslovni oddelek ZVKDS RC, vsak s svojo metodo. Vzorca sta bila odvzeta na različnih delih in nam kažeta, da je bila »rajta« večkrat premazana. Analize so pokazale na odpadno olje in nitrocelulozne premaze. Zaradi prisotnosti lesnih škodljivcev bomo izvedli Anoxi sterilizacijo in očiščen zdrav les prepojili z biocidnimi pripravki, ki se ne izpirajo z lesa. S tem bomo ustavili in preprečili nadaljnjo rast gliv, ki za svoje delovanje potrebujejo ustrezno vlažnost lesa.
Sočasno s konservatorsko-restavratorskimi postopki smo izvajali različne raziskave. S sondami smo ugotovili stanje obstoječega temelja in njegovo ustreznost za ponovno postavitev skulpture. Ocenili smo obseg poškodb in trdnost ohranjenega lesa. Nosilno deblo so analizirali na več načinov. Raziskave so izvedli na že prej omenjenih institucijah. Strokovnjaki Biotehniške fakultete so opravili mikroskopsko analizo odvzetega vzorca lesa skulpture, meritve vlažnosti na celotnem deblu in meritve trdnosti lesa z rezistografom. Na nosilnem deblu se je izvedlo 69 meritev, ki nakazujejo, da trohnoba v jedru sega do 4,50 m v višino. Ob upoštevanju podatkov o trdnosti lesa smo odstranili trohnobo iz notranjosti debla.
Za boljšo predstavo in določitev obsega poškodbe na mestu, kjer se veja izrašča iz debla, smo z Naravoslovnim oddelkom ZVKDS RC izvedli rentgensko radiografijo (RTG), ki nam je prikazala notranjost veje.
Iz opisanega je razvidno, da gre za izredno zahteven projekt, zato je pri izvajanju konservatorsko-restavratorskih postopkov potreben interdisciplinarni pristop. Izvedba tako zahtevnega projekta ne bi bila mogoča brez podpore in sodelovanja lokalne skupnosti, ki je tudi s tem pomembno prispevala k ohranjanju kulturne dediščine.
Trenutno iščemo najmanj destruktivni sistem, ki bo zagotavljal stabilnost in varnost skulpture v prostoru, za kar bo potrebna ponovna statična preveritev novega pritrdilnega sistema.
Besedilo in fotografijo je v sodelovanju
z delovno skupino pripravil
konservator-restavrator Rok Dolničar
Vir: Rešeto, avgust 2021
