Lokalne volitve 2014: Županski kandidati odgovarjajo

Vsem kandidatom za župana oz. županjo Občine Ribnica so bila postavljena enaka vprašanja. Vrstni red odgovorov kandidatov je enak uradnemu seznamu kandidatov za županana Občine Ribnica pri DVK. Gradivo povzeto iz septembrske številke Rešeta 2014.

Lokalne volitve 2014, kandidati za župna oz. županjo Občine Ribnica
Z leve: Andreja Škrabec, Janez Pucelj, Jože Levstek in Aleš Hoge

Vprašanja

V čem je Ribnica v zadnjem županskem mandatu napredovala ali nazadovala (primeri)?

Andreja Škrabec: Če je bil prejšnji mandat posvečen izgradnji  Rokodelskega centra, je bil tokratni izgradnji vrtca. Vsekakor potrebna investicija, čeprav nisem prepričana, da potrebujemo ravno  največjega in najdražjega v Sloveniji. Ne trdim,  da se ni nič naredilo, sem pa prepričana, da  bi se lahko več, predvsem s črpanjem EU  sredstev in pa z malimi projekti, ki prinašajo  več osebnega zadovoljstva. Vse prevečkrat  se nam dogaja, da izgubljamo projekte zaradi slabo in nestrokovno pripravljene doku-mentacije, kar je nedopustno. Podoba centra  Ribnice je v zadnjih dveh mandatih zelo nazadovala. Vodilna struktura ni imela posluha za  utrip mesta.

Janez Pucelj: Za napredek lahko smatramo nekatere pridobitve, ki jih je občina izpeljala v zadnjem  mandatu: nov vrtec, obnova čistilne naprave,  energetska sanacija ZD in šole, izboljšane  komunalne storitve, končno sprejet občinski  prostorski načrt … Manj pohvalno pa je,kako so bili vodeni ti  projekti. Zakaj je potrebno v vsakem mandatu zgraditi en velik projekt, ki dodatno zadolži občino  in blokira vse ostale investicije? Neprestano  vlagamo samo v zidove. Nič se ne vlaga v projekte, ki bi povečali  znanje, našo konkurenčnost, v nekaj, kar bi  povečalo prihodke občine.

Jože Levstek: Občina Ribnica ne nazaduje na nobenem področju.  Ravno nasprotno. V zadnjih letih je evidenten napredek na družbenem in gospodarskem področju.  Objekti, tehnična pomoč, sodelovanje in razpisi  za sofinanciranje omogočajo kvalitetno delovanje  številnim društvom s področij kulture, športa, turizma, gasilstva in ostalega družbenega življenja.  Ta društva dosegajo vse več priznanj tudi v širšem  prostoru Slovenije in Evrope. Gospodarstvo je v  izjemnem zagonu, v zadnjih letih so bile izvedene  številne nove investicije v objekte in tehnologijo,  število brezposelnih je med najnižjimi v Sloveniji.  Videz Ribnice se spreminja, standard bivanja raste.

Aleš Hoge: Poglavitni napredek zadnjega županskega mandata je izgradnja vrtca, hkrati pa se je že potrdilo,  da ima premajhne kapacitete glede na obstoječe  potrebe. Izboljšalo se je poslovanje komunalnega  podjetja. Ločevanje odpadkov je delno urejeno.  V preteklih letih so bile realne možnosti za pridobitev evropskih sredstev in sredstev države  za ureditev mestnega jedra, fasad, obnove Ideal  Centra, obnove lokalne ceste v Hrovači, izgradnja  in obnova igrišč v Ribnici, Dolenji vasi in ostalih  večjih naseljih. Ribnica nazaduje glede urejenosti,  s tem pa tudi izgublja potencial, s katerim lahko  privabi turiste in domačinom zagotovi prijazno  bivanje.

Dolgoročna strategija razvoja občine  (prometna ureditev, obvoznica, vsebina prostorskega urejanja mesta (grad,  Ideal center, morebitno zaprtje centra za  promet, TVD Partizan, bivša Kasarna in  športni kompleks …)

Andreja Škrabec: Kratko in jedrnato: v gradu se uredi okolica, odpre kavarno, uredi malo leseno  otroško igrišče, prenovi letno gledališče,  na zunanjem delu pa omogoči pogoje za  letno kopališče. Ideal center nadomesti nov  večnamenski kompleks, ki bo osrčje mesta.  V njegovem podzemlju izgrajena parkirna  mesta omogočijo delno zaporo centra mesta.  Obvoznica je nujna, vendar nisem prepričana  da po trasi, ki je bila do sedaj predvidena. TVD  Partizan do izgradnje novega Ideal centra služi  kot kulturni in športni objekt, kasneje naj pripada mladim za njihove aktivnosti (športne in  kulturne). Kasarna postane stičišče študentov  in njihove alter scene, igrišče v Ugarski coni  postane športno središče mesta.

Janez Pucelj: Vse, kar je našteto, in še kaj je potrebno umestiti v program bodočega razvoja. Glave skupaj! Vsi! Pripraviti rešitve, poiskati  sredstva in začeti postopoma delati. Vsega  naenkrat se ne da. Sam težko dajem sedaj končne rešitve.  Najboljše predloge bodo dali arhitekti in  urbanisti. Mi se moramo predvsem dogovoriti o tem, kaj bi radi v gradu, v mestu, na  stadionu, v Dolenji vasi, za šolo, v Slemenih,  na Poljanah … Zaprtje centra Ribnice je lahko posledica neke  potrebe. Ne moremo mesta kar tako zapreti.  Lahko naredimo prireditev in takrat zapremo  trg. Dokler nimamo kam preusmeriti prometa, bomo to težko naredili za trajno. Jaz bi prej začel spodbujati programe v mestu,  da se poveča število obiskovalcev in nato  pride samodejno do umika prometa. Kratkoročno nima smisla, mogoče samo  občasno, dolgoročno pa je lahko to ena od  naših velikih priložnosti, in jo zelo podpiram.

Jože Levstek: Dolgoročni razvoj, ki mu sledimo, je že dolgo zasnovan na osnovi naravnih in zgodovinskih danosti  Ribnice in zahtevam, ki jih pogojujeta današnji čas  in prihodnost. V ta prostor umeščamo vsa našteta  področja, ki bi jim dodal le še prostor za individualno gradnjo in potrebe gospodarstva. Za večji del  so projekti že pripravljeni in čakajo na ustrezne razpise. Za ostale se zadeve pripravljajo – npr.: projekt  celovite ureditve mestnega jedra obsega področje  od glavne ulice do obrežja Bistrice. V sodelovanju  z Biotehniško fakulteto so že izdelane variantne za  rešitev podobe mestnega jedra. V izdelavi je prometna študija, ki bo pokazala optimalne rešitve za  novo prometno ureditev v mestnem središču.

Aleš Hoge: Občina Ribnica ne more sama rešiti problema  povezave Kočevje–Ribnica–Ljubljana. Gre za  državno cesto, pri reševanju pa morajo z državo  sodelovati vse občine, po katerih ozemlju je trasirana povezava. Glede obnove gradu je nujno urediti poročno  dvorano, pokriti prireditveni prostor in dostop  tako do dvorane kot do obzidja ob vodi (ograja)  in zgraditi sanitarije.  Ideal Center je imel slabega gospodarja, saj  ga je država odstopila v last šele po več letih  zapuščenosti. V Centru bi lahko uredili kinodvorano, knjižnico, prireditveni prostor oziroma  prostore za društva s področja kulture in športa.  Zaradi pomanjkanja parkirišč in konfiguracije  mestnega jedra centra ni mogoče zapreti za ves  promet.  V TVD Partizan je potrebno obnoviti sanitarije,  ga primerno vzdrževati in bo služil sedanjim  namenom.  V bivši Kasarni je potrebno graditi igrišča za  različne športne zvrsti (nogomet, rokomet,  odbojka), slačilnice, sanitarije, pokriti tribuno,  prostor ograditi in nadzorovati. Občina bi morala  zagotoviti primernega upravljavca, vsekakor pa  mesto, kot je Ribnica, potrebuje letno kopališče,  vključno z gostinskimi storitvami, primerne prostore za mladino. Bivša Kasarna nudi prostorsko  priložnost za navedene investicije.  Občina mora bolje izkoriščati naravne vire in iskati sinergije z gospodarskimi subjekti. Kot primer  lahko navedem daljinsko ogrevanje z biomaso,  na katero je priključen le manjši del objektov.  Izkoristiti bi bilo potrebno in k investiciji povabiti  podjetnike kot izvajalce in uporabnike, da bi ta  način ogrevanja postal dostopen vsem, kjer je  to možno in ekonomsko utemeljeno. Občina bi  morala ustanoviti bodisi režijski obrat ali javno  gospodarsko družbo, ki bi skrbela in razvijala  sistem.

Ocena politike upravljanja in vodenja  občinskega premoženja. Kaj mora biti  v interesu občine, da obdrži, kaj naj  proda?

Andreja Škrabec: Nimam vpogleda v celotno premoženje  občine, zato bi o tem težko govorila. Glede  na zaključne račune v občini Ribnica vem,  da je tekom let občina prodajala zemljišča  in določene dele stavb, vendar pri tem ni  bila ravno uspešna. Vsekakor mora občina  obdržati ključne strateške točke v mestu, kot  so Ideal center, Kasarna in drugi prostori, saj  jim ti objekti omogočajo urban razvoj mesta,  hkrati pa uporabnikom prostorov nudijo  pogoje za razvoj njihovih dejavnosti

Janez Pucelj: V interesu občine morati biti tisto, kar je dobro  za občane. Za vse skupaj, ne pa samo za posameznike ali samo za ozek interesni krog. In smo tam. Temu se reče javni interes ali  javno dobro. To je bistvo občine. Danes je očiten občutek, da je interes občine  samo interes vladajoče politične skupine in  njenih vodilnih posameznikov.

Jože Levstek: Interes občine je, da ima dolgoročno pokrite vse  bodoče potrebe po prostoru in zemljiščih za izvajanje izvirnih nalog (vrtec, šola, zdravstvo, lekarna, komunalna infrastruktura…). Vse premoženje  občine, ki ga sestavljajo parcele in objekti, ki jih  v v določenem časovnem obdobju ne bomo  potrebovali, je smiselno prodati. Po drugi strani  moramo določene prostore ali parcele tudi kupiti, da lahko izvedemo določeno investicijo – npr.  odkup zemljišč za novi vrtec. Tako občina vsako leto  izdela plan razpolaganja s premoženjem, občinski  svet pa potrjuje nakupe in prodaje premoženja.

Aleš Hoge: Politika upravljanja in vodenja občinskega  premoženja mora slediti dolgoročni strategiji razvoja. Ta bi morala biti dogovorjena med  vsemi političnimi akterji v korist občine. Občina  mora odprodati vse nepotrebno premoženje,  obdržati pa premoženje, ki ga bo potrebovala  za uresničevanje dolgoročne strategije razvoja,  vključno z zagotavljanjem infrastrukture.

Ali Ribnica dovolj črpa evropska sredstva, s katerimi projekti, menite, da bi lahko dobila še več evropskega denarja?

Andreja Škrabec: Ne, lahko bi se počrpalo bistveno več EU  sredstev, je pa res, da je za to potrebno tudi  kaj narediti. Če želimo resnično dobro in  učinkovito črpati EU-sredstva, ki so nam na  voljo, potrebujemo na občini usposobljen  in strokovno dobro podkovan kader. Nekdo  mora dnevno spremljati vse razpise, ostali  tim pa mora biti dovolj usposobljen, da v  kratkem času kvalitetno pripravi projekte za  razpis. Kateri projekti? Vsi, ki nam zagotavljajo  EU–sredstva in hkrati razvoj občine

Janez Pucelj: Glede na to, da so vsi bodoči infrastrukturni  projekti in s tem naš bodoči razvoj odvisni od  teh sredstev, je sedanje delovanje občinske  uprave zaskrbljujoče. Nujno je potrebno okrepiti to področje in  poiskati usposobljene, projektno pismene  kadre, ki bi izboljšali način in kvaliteto priprave projektov. Ne pa samo jamrati, kako je to zahtevno in  komplicirano. Za tistega, ki ne zna in se mu ne  da, je to vedno zelo težko in je potem seveda  tudi rezultat slab. Ravno tako je bilo zapleteno za Loški Potok  …. pa za Čehe in Poljake, a so uspešni.

Jože Levstek: Skupna vrednost vseh projektov je bila v obdobju  2011 do 2014 blizu 15 mio. evrov. Občina Ribnica je po črpanju evropskih sredstev  med uspešnejšimi občinami v Sloveniji in več EU  denarja ne bi mogli pridobiti, ker imamo tako kot  ostale občine omejen proračun. Ko sem prevzel  županovanje v občini, ni bilo niti ene table z EU  – zvezdicami. Danes jih srečujete tako v mestu  (Rokodelski center, ceste, vrtec, zdravstveni dom,  šola, čistilna naprava, vodovod, kanalizacija …)  kot na vasi (poljske poti v Dolenji vasi, komasacija  Bukovica, Sajevec …). Zadnjih nekaj let možnost  črpanja EU-sredstev sistematično prenašamo tudi  na naše zavode in podjetja. Tu je namreč še največ  rezerve, da tudi javne ustanove vsak prosti evro  podvojijo ali potrojijo.

Aleš Hoge: Občina je s črpanjem evropskih sredstev le delno  uspešna. V preteklih letih je bilo več možnosti za  pridobivanje sredstev za komunalno infrastrukturo, v prihodnje bodo evropska sredstva usmerjena predvsem v razvoj človeških virov. Mogoče  bo pridobivati sredstva za izobraževanje, zlasti  mladih nezaposlenih, starejših delavcev, razvoj  socialnega podjetništva.  Socialno podjetništvo je v Sloveniji še premalo  znano in uveljavljeno.  V Združeni levici se zavzemamo, da bi za posamezne projekte socialnega podjetništva pridobili sredstva.

Menite, da je občinska uprava dovolj učinkovita in prijazna občanom? Kako si zamišljate njeno postavitev v času svojega mandata?

Andreja Škrabec: Ne, še zdaleč ni dovolj učinkovita. Prijazna?  Kakor do koga. Pa da ne bo pomote, na občini  imamo zelo strokovne in usposobljene ljudi,  pa tudi take, ki jim služba pomeni zgolj 8 ur  zapolnjenega časa. Zakonodaja ne omogoča  kakšnih mega sprememb, je pa potrebno  občinsko upravo reorganizirati, kader stalno  dodatno izobraževati, dati priložnost tistim, ki  imajo ideje in vizijo ter spodbuditi tiste, ki jim  je volja do dela že malce pošla, da ponovno  vzljubijo svoje delo.

Janez Pucelj: Odnos je zelo domač, podeželsko prijazen,  včasih celo preveč prijazen in premalo profesionalen. Ko pride občan rešit nek problem,  je vse ja, ja, in si ga potem podajajo kot pingpong. Par vestnih duš res dela, nekaj pa jih  prav lepo dremlje. In to že več let. Potrebna je vsebinska in kadrovska prevetritev in prilagoditev današnjim zahtevam,  izboljšanje storilnosti.

Jože Levstek: Tudi občinska uprava se nenehno razvija in prilagaja, na eni strani stroki in zakonodaji ter na drugi  strani občanom. Preko 95 % uporabnikov občinskih  storitev je zadovoljnih, vendar nas ne hvalijo. Le  manjši del je nezadovoljnih, ti pa so glasni. Kljub  temu se zavedamo, da je še prostor za izboljšave, ki  bodo še povečale kvaliteto odnosa uslužbencev do  občanov in njihovo učinkovitost. V teku je reorganizacija uprave, s čimer bomo lažje izboljševali kakovost svojega dela. Nenehno krepimo sodelovanje  tudi z ostalimi javnimi službami, saj le skupaj lahko  nudimo občanom celostno in kvalitetno storitev.

Aleš Hoge: Občinska uprava je po mojem mnenju preveč  izpostavljena politični taktirki in strokovno ni  dovolj samostojna. Sam bom spodbujal strokovni  razvoj sodelavcev v občinski upravi in bom stroko  vselej tudi upošteval. Nujno je tesnejše sodelovanje s krajevnimi skupnostmi in informiranje  občanov, tudi neposredno na zborih občanov.  Doslej sem pri posameznih delavcih občinske  uprave vselej naletel na prijazen odziv in upam,  da bo tako tudi poslej. Postavitev občinske  uprave mora biti racionalna, zlasti pomembno  je vodenje. Direktor občinske uprave mora biti  strokovnjak, hkrati tudi povezovalec ekipe.

V zadnjem času je bilo precej polemik  o odpiralnem času gostinskih lokalov v  centru Ribnice in urejenosti osrednjega  trga po raznih zabavah. Kakšno rešitev  imate glede tega vprašanja vi?

Andreja Škrabec: Vsekakor tema, ki mi ni tuja. Trenutni pravilnik  ni primeren, zato smo predlagali nov odlok,  ki pa je bil na Odboru za gospodarstvo popolnoma miniran. Nihče, ampak res nihče, ne  sme imeti pravice kratiti drugemu pravico do  nočnega počitka in miru, pa če ima še toliko  pod palcem. Zato je neprimerno, da so lokali  v centru mesta odprti celo noč ali pa, da se na teh krajih prirejajo koncerti z živo glasbo.  Občina naj zagotovi prostor za izvedbo koncertov izven centra mesta.

Janez Pucelj: Red. Določiti je potrebno pravila igre (npr.  odlok). Če bomo center samo omejevali in  nič vanj vlagali, bo »umrl«. To pa nikamor ne  pelje. Tudi na drugih področjih manjka kar nekaj  reda (odpadki, oglaševaje, delovni čas ob vikendih, prireditve, tržni dnevi, parkiranje ….)

Jože Levstek: Pred leti je bila osnovna ugotovitev, da se v Ribnici  ne dogaja nič, da je mesto duhov. Predvsem mladina je vsak vikend odhajala v Ljubljano, na cestah  je bilo vse preveč nesreč … Takoj sem začel iskati  rešitev. Med njimi je bil tudi sprejem pravil, ki urejajo področje zabav (podaljšan delovni čas lokalov).  Žal ali pa v veselje občanov je vsaka zabava povezana tudi s hrupom, migracijami udeležencev in  urejenostjo okolja po zabavah. To ve vsak iz svojih  izkušenj. Vendar problemi nastajajo predvsem, ko  je zabava pri sosedu. Če se zabavam jaz, tega problema ne vidim. Ključne rešitve, za katerimi bomo  stremeli, so uravnovešanje lokacij, časa in pogostosti zabav. Vsekakor ni prihodnost Ribnice, da zopet  postane mesto duhov.

Aleš Hoge: Ker živim v centru Ribnice, sem se tudi sam že srečal  s tem problemom. Center Ribnice je bil pogosto izpostavljen hrupu, nočnemu pijančevanju,  razgrajanju in onesnaževanju. To ni v korist razvoju Ribnice in vpliva na počutje prebivalcev  in gostov. Obratovalni časi gostinskih lokalov  ne morejo izhajati iz interesa gostincev, temveč  občine in njenih občanov. Prireditve, družabna  srečanja in zabave so potrebni. Organizirati jih je  potrebno tako, da ne motijo drugih. Gostinci bi  lahko skupaj organizirali prireditve na krajih, kjer  ne bi motili drugih. Tako predpisi o obratovalnem  času kot vsi ostali občinski predpisi morajo biti v  skladu z zakoni in podzakonskimi predpisi ter v  interesu prebivalcev in okolja.

Odprta ostaja romska problematika,  precej je tudi tatvin in drugih kaznivih  dejanj. Je to za vas problem in kako ga  boste reševali?

Andreja Škrabec: Že leta so vroča tema ravno romska naselja, ki  še danes nimajo osnovnih pogojev za življenje.  Preučili bomo dobre prakse s tega področja, se  dodatno izobrazili in poskušali skupaj z vsemi  vpletenimi najti najboljšo možnost za rešitev  tega problema. Njihova kultura in tradicija sta  izjemno stari in v svetu cenjeni, zato moramo  poskrbeti za njihovo enakopravno integracijo  in ne vztrajati pri nasilni asimilaciji pripadnikov te skupnosti. Mlade je potrebno vključiti  v vse sfere izobraževalnih inštitucij ter jim s  tem omogočiti pogoje za njihov osebnostni  razvoj v prihodnosti. Ko bodo videli luč v prihodnosti, bo tudi kaznivih dejanj manj.

Janez Pucelj: Enakopravnost, soodvisnost obveznosti in  pravic. Glede na to, kako lepo rastejo romska naselja,  pomeni, da je naše okolje zelo ustrezno za  njihov razvoj. Po drugi strani pa so dejansko  prepuščeni samim sebi in svoji iznajdljivosti.  Dokaj neperspektivno. Začel bi z blagim posegom za izboljšanje  njihovih življenjskih razmer in jim dal jasno  vedeti, da bodo morali tudi sami kaj narediti  in da ne morejo pričakovati, da bomo samo  mi poskrbeli za njih. Nujni so izobraževalni  programi, predvsem otrok.

Jože Levstek: Vse te probleme rešujemo dnevno. Aktivni smo pri  iskanju različnih rešitev. Pri romski problematiki je  država sprejela zakonodajo, ki daje Romom poseben status, ne zagotavlja pa dovolj sredstev za njegovo izvajanje. Tako so pričakovanja, da bo nekdo  drug (občina) reševal njihove probleme, prevelika.  Občina mora tudi pri tem upoštevati zakonodajo in  ne sme delati izjem.  Tatvine in druga kazniva dejanja so zgodba, ki je  povezana predvsem s sodobnim časom. Mnogi  ugotovijo, da je lažje ukrasti kot pošteno delati,  mnoge pa različne socialne stiske silijo v takšna  dejanja. S policijo redno sodelujemo in na teh  področjih izvajamo različne preventivne akcije

Aleš Hoge: Osebno se s problematiko kriminalitete na  območju občine še nisem ukvarjal. Informacij  o deležu Romov med delinkventi tudi nimam.  Romske problematike ni mogoče urejati, ne da bi  sodelovali z njimi in njihovimi predstavniki.

Mladi trdijo, da še vedno nimajo svojega mesta v okolju – ne fizično ne vsebinsko. Kako bi jim Ribnico predstavili kot stimulativno okolje zanje?

Andreja Škrabec: Ne le da trdijo, da nimajo svojega mesta,  ampak ga dejansko nimajo. Vsi govorimo  o mladih, vendar delamo vse brez mladih.  Vsekakor potrebujejo svoj prostor, v mislih  imam Kasarno, ki bi se dala preurediti in jim  nudila prostor za svoja ustvarjanja. Kako in na  kakšen način? To naj povedo mladi, zato jih  bomo pozvali k soustvarjanju skupnega projekta in prisluhnili njihovim idejam in željam

Janez Pucelj: Če hočemo razumeti mlade, moramo  razmišljati tako, kot razmišljajo oni. Enostavno,  razvojno in progresivno. Čim več efekta s čim  manj denarja. Kot prvo jim moramo pokazati, da si jih res  želimo tukaj in da jih res potrebujemo. Oblik je veliko. Danes so aktualni podjetniški  inkubatorji. Kočevje, Ljubljana … v Ribnici  nič. Mladim se upira birokracija. Saj se vsem,  mladim pa še bolj. Možno jim je pomagati na tem področju z  brezplačnim svetovanjem, računovodstvom,  skupnim nastopanjem, izobraževanjem, marketingom.

Jože Levstek: Za Ribnico je značilna predvsem uravnovešenost  vseh ključnih področji življenja. Študij, služba, prosti  čas, kultura, šport, prelepa narava, bližina glavnega  mesta in turističnih destinacij … Standard bivanja  se dviguje, poskrbljeno je za vse osnovne dejavnosti  od vrtcev do doma ostarelih, od individualnih do  skupinskih aktivnostih. Nismo še Silicijeva dolina,  vendar je ravno na mladih priložnost, da svoje  podjetniške ideje razvijajo tudi v smeri in področij,  ki že niso značilna za naše kraje. Izzivov je dovolj  in že mnogo projektov smo izvedli tudi skupaj z  mladimi.

Aleš Hoge: Namesto velikih blokov je v prihodnje potrebno  spodbujati izgradnjo manjših enot. Pri prostorskih  načrtih je potrebno stremeti za gradnjo bivalnih  enot v mirnejših delih občine, kjer bi mlade  družine način življenja lahko bolj prilagajale tudi  ekološkim trendom (vrtovi, igrišča). Občina bi  morala imeti večji stanovanjski sklad za neprofitni najem. Več pozornosti je potrebno nameniti  usposabljanju in pomoči mladim, ki imajo inovativne ideje in razmišljajo o lastni podjetniški  iniciativi. Od računalnikov jih je potrebno  občasno zvabiti v društva, prostovoljstvo, vse  vrste izobraževanja.

V primeru, da postanete župan, struktura občinskega sveta pa bo morda za  vas strankarsko neugodna (preglasovanja), ali boste izvajali županske naloge in  kako? Boste postavili javni interes pred  politiko ali se ji boste podrejali?

Andreja Škrabec: Če bi postala županja in bi bila klima odločanja  takšna, kot je bila v zadnjem sklicu, bi bilo  izvajanje županskih nalog nemogoče. Ker  sem večni optimist upam, da bodo v občinski  svet izvoljeni ljudje, ki ne bodo glasovali zgolj  strankarsko pripadno ampak po lastni presoji  in v prid večine občanov. Nikoli do sedaj  nisem postavljala politike pred javni interes  in tega ne bom počela niti v prihodnje. Naj  pa ob tej priložnosti vseeno poudarim, da  brez ekipe, ki podpira moj program, ni moč  delovati, zato mora biti glas županji tudi glas  njeni listi.

Janez Pucelj: Zanima me predvsem in samo javni interes.  Temu se bo morala podrediti tudi vsa ostala  politika. Drugače bom ravnal v nasprotju z  interesom volivcev. Poznane so politične zdrahe iz prejšnjih mandatov, upam, da smo se kot družba iz tega kaj  naučili. Ribnico Ribničanom!

Jože Levstek: Vse ključne sklepe občine sprejema občinski svet in  ne morem si predstavljati svojega dela, če ne bi bilo  dobrega sodelovanja med županom in občinskim  svetom. Že v tem mandatu nikoli ni prišlo do preglasovanja mojega predloga, največkrat so bile  odločitve sprejete soglasno tudi pri sprejemanju  proračuna, ki je najpomembnejši finančni dokument, od katerega je odvisen tempo dela občine,  vse investicije in ves razvoj. Izpostaviti je potrebno  tudi kvalitetno delo stranke SDS, ki je v zadnjem  mandatu, kot največja stranka, nosila tudi največjo  odgovornost za delo občine. Vendar pa, kot rečeno,  zgolj glasovi SDS ne bi bili dovolj, zato trdim, da je  občinski svet kot celota deloval zrelo in odgovorno.

Aleš Hoge: Kot župan bom deloval transparentno in bom  redno obveščal občane o svojem delu in o delu  občinskega sveta oziroma uprave. Občinske svetnike bom spodbujal, da bi delovali v korist dobrih  projektov in občanov. Politične intrige in spletke  ne bodo smele vplivati na delo občinske uprave  in župana. Sam verjamem, da bo večina svetnikov  naklonjena politiki razvoja in ne politiki razdora.

S čim se kot Ribničan lahko pohvalite in česa se v ribniškem okolju sramujete?

Andreja Škrabec: Sem ali nisem Ribničanka? To je sedaj  vprašanje…., a zame popolnoma nepomembno. Sem Slovenka, ki živim v Ribnici  in želim, da je tako meni, moji družini, prijateljem in drugim tu lepo. Ribničani se lahko  pohvalite(mo) s svojo tradicijo in šegavostjo,  sramovati se pa res nimate(mo) česa. Zgolj  posameznik se lahko sramuje svojih dejanj,  kadar so zavržena, hudobna in namerno  ponižujoča. To pa ve vsak zase. Bi si pa želela  v tem okolju več strpnosti do prišlekov in  do drugače mislečih. Konec koncev smo vsi  Slovenci, tako malo nas je ostalo, da bi morali  vedno in povsod podpirati drug drugega, ne  glede na to, iz katere vasi izvirajo naše korenine.

Janez Pucelj: Sam se nimam česa sramovati. Kot Ribničan  sem ponosen na svoje poreklo.  Ribničani smo poznani kot družabni, veseli in  radi pomagamo. Moramo biti pa pošteni, da nam Ribnica, ki je  središče naše občine in ima bogato zgodovino, danes res ne more biti v ponos. Ni razvoja, ni skrbi za obstoječo dediščino, ceste  razpadajo. Tudi sama občinska stavba ima  zunaj precej klavrno podobo …. Dolenja – vas  podobna zgodba. Jurjevica, Kot, Breže … da v tem času, ko so  izkopali toliko kamna in pesk, a ni bilo poskrbljeno za obvoznico! Čudno. Saj se ne sramujem tega, samo …

Jože Levstek: Ribničan se vedno lahko pohvali, da je Ribničan.  Tega ne more narediti nihče drug na tem svetu.  To pomeni številne dobre človeške lastnosti: ustvarjalnost, podjetnost, inovativnost, delavnost,  humanost, vedoželjnost, učenost, kulturnost, dobra  volja in skoraj neskončno zaloga pameti in humorja.  Lepa narava, kvalitetna podjetja, odlična društva…,  skratka, s pohvalami bi lahko zapolnil celo časopisno  stran. Hvala bogu je ravno nasprotno s slabostmi, od  katerih bi omenil le velik človeški ego, ki misli, da mu  vedno pripada vse, in to običajno na račun drugega.  Vendar tej sramoti podleže le malo Ribničanov in  Ribničank, to je bolj značilno za druge kraje. Skratka,  o Ribnici vedno le najboljše.

Aleš Hoge: Ribničani smo delavni, inovativni, podjetni, iznajdljivi in rahlo hudomušni. Sramujemo se lahko  pojavov koruptivnosti in klientelizma, zanemarjenosti centra Ribnice, politike, ki sama ni  naravnana na razvoj. Srečo imamo, da so gospodarstveniki in podjetniki uspešni. Premalo  je iniciative in zagotovljenih sredstev za razvoj  lokalne skupnosti.