Kako je skupaj s Sovjetsko zvezo propadel tudi Riko Ribnica

Janez Škrabec

Ribnica – Danes mineva 20 let od začetka državnega udara v Sovjetski zvezi, ki je vodil v njeno destabilizacijo in dokončen razpad. Spremembe po razpadu so občutila tudi slovenska podjetja na sovjetskem trgu.

Tridnevni upor proti reformam takratnega predsednika Sovjetske zveze Mihaila Gorbačova se je začel 19. avgusta 1991. Pred Belim domom v Moskvi, takratnim sedežem ruskega parlamenta, se je prevratnikom uspešno uprl takratni predsednik Ruske republike, sicer Gorbačovov politični nasprotnik, Boris Jelcin. Upor je bil dokončno zatrt 21. avgusta in Mihail Gorbačov se je iz ujetništva vrnil na predsedniški položaj. Toda kljub političnemu zavezništvu z nemškim kanclerjem Helmutom Kohlom mu svoje oblasti ni uspelo obdržati, prav tako pa mu ni uspelo preprečiti razpada Sovjetske zveze. Do konca leta 1991 je Sovjetska zveza povsem razpadla, Boris Jelcin pa je postal nov in na začetku izjemno priljubljen predsednik Rusije.

Rupel: Jelcin nas je bolje razumel

Po besedah nekdanjega slovenskega zunanjega ministra Dimitrija Rupla se slovenska vlada takrat ni preveč ukvarjala z razpadom Sovjetske zveze.

Všeč nam je bilo, da je po poskusu državnega udara oblast prevzel Boris Jelcin, saj smo uživali njegovo podporo. Gorbačov pa je bil do nas in naše osamosvojitve bolj zadržan in tudi mi do njega.

Klirinški dolg je pokopal kar nekaj podjetij

Dokončen razpad Sovjetske zveze je poleg političnih sprememb povzročil velike spremembe slovenskim izvoznim podjetjem.

Treba je bilo narediti nov poslovni načrt, saj ni šlo več za enoten trg, ampak za več različnih trgov. Lek je že imel predstavništvo v Moskvi, po razpadu pa smo odprli predstavništva še v Kijevu, pribaltskih državah, Kazahstanu, Uzbekistanu in Gruziji,

se prelomnih časov spominja nekdanji predsednik uprave Leka Metod Dragonja. Povpraševanje po Lekovih zdravilih se po Dragonjevih besedah ni zmanjšalo, saj so bila dobro znana še iz časov Sovjetske zveze. Največjo spremembo v poslovanju z državami nekdanje Sovjetske zveze je pomenil prehod iz klirinškega v konvertibilno poslovanje. »Pri zdravilih je šlo sorazmerno hitro. Zahtevali smo, da so se plačila zagotavljala v dolarjih, vendar je veliko slovenskih podjetij propadlo zaradi prevelikih klirinških dolgov in prevelike odvisnosti od sovjetskega trga,« dodaja Dragonja.

Eno izmed teh podjetij je bilo tudi nekdanje podjetje Riko Ribnica .

V zadnjem desetletju Sovjetske zveze je bil Riko Ribnica povsem odvisen od nje, tako da je njen propad sprožil stečaj.

Morda je to, da smo na novo ustanovili podjetje in spremenili poslovne prakse, dejavnost in filozofijo podjetja, pomenilo, da smo se laže prilagodili tržno spremenjenemu trgu Ruske federacije.

je povedal zdajšnji direktor Rika Janez Škrabec.

Kako se spominjate razpada Sovjetske zveze?

Darja Lavtižar Bebler, poslanka: »Spominjam se, da je bil razpad dolgotrajen proces. Najbolj pa sem si iz tistega obdobja zapomnila podobo Borisa Jelcina na tanku.«

Dušan Mramor, ekonomska fakulteta v Ljubljani: »Pozdravljal sem spremembe, ki so se mi takrat zdele demokratične. Skrbela me je nova razporeditev sil, vendar sem pričakoval zmanjšanje napetosti po svetu. Pričakoval sem tudi hitrejši gospodarski razvoj in s tem večje priložnosti za Slovenijo.«

Vir: finance.si, Špela Mikuš