Kaj bo v Rokodelskem centru?

Marof, v katerem je bil prvotno načrtovan vseslovenski Rokodelski center, bo kmalu obnovljen. Na občini še ne vedo, ne kaj bo v njem ne kdo ga bo upravljal.
Čeprav so v Ribnici že pred enim letom opozarjali, da je treba nujno opredeliti vsebino načrtovanega Rokodelskega centra – najprej vseslovenskega, nato regijskega, nekaj časa celo svetovnega, nazadnje pa samo ribniškega –, še vedno ni znano, ne kdo ga bo upravljal ne kaj bo v njem. Na občini bi radi, da bi sodil pod okrilje muzeja Miklove hiše, tam pa menijo, da takšna ustanova ne more delovati v okvirih muzeja.

Rokodelski center bi po prvotnih načrtih moral postati neke vrste podjetniški inkubator, ki bi tradicionalno obrt – suhorobarstvo in lončarstvo – ohranjal, razvijal in promoviral, načela, po katerih delujejo muzeji, pa so drugačna, je menila Vesna Horžen, direktorica Miklove hiše. S centrom pa bi lahko tesno sodelovali.

V Ribnici končujejo obnovo Marofa, nekdanje grajske pristave, kjer je na približno 1200 kvadratnih metrih predviden Rokodelski center. Obnova je vredna 1,2 milijona evrov, zanjo je občina pridobila 890.000 evrov denarja EU. Odprtje rokodelskega centra so na občini predvideli med ribniškim sejmom, prvo nedeljo septembru, a nekaj mesecev pred tem še ni znano, kdo bi to novo ustanovo vodil. Ljudje, ki vodijo občino, poskušajo že od začetka v to zgodbo vplesti Miklovo hišo, je povedal Vesna Horžen.

Jani Mate, direktor ribniške občinske uprave, ne zanika, da poskušajo Rokodelski center spraviti pod okrilje muzeja Miklove hiše. »Z dosedanjimi vsebinami, to je z načrtovano postavitvijo rokodelskih delavnic, stalno razstavo ribniškega rokodelstva ter prostori za likovno in kiparsko delavnico, smo ugotovili, da je 80 odstotkov prostora namenjenega dejavnostim, ki sodijo pod Miklovo hišo,« je Mate navedel razloge, zakaj naj po mnenju občinske uprave Rokodelski center prevzame Miklova hiša. Sedanje vsebine muzeja se ne bi spreminjale, dodali bi jim le nove, je zagotovil Mate. Celotno dejavnost Rokodelskega centra bodo dorekli šele v treh ali štirih letih.

»Rokodelski center je bil le naslov projekta, s katerim smo poimenovali objekt, ki je bil pred tem v ruševinah. Kdo bo to ustanovo upravljal in v njej razvijal vsebine, pa je stvar tistega, ki jo bo upravljal,« je povedal Jani Mate.

Vir: delo.si, Simona Fajfar