Razstavo, ki bo na ogled do 10. aprila, je odprl podjetnik Janez Škrabec, tudi sicer ljubitelj Centovih del, mecen in pokrovitelj tovrstnih in ostalih kvalitetnih dogodkov v deželi suhe robe.
»Ko se je Jože Centa po končani gimnaziji v Kočevju, katere predstavnik prvih povojnih maturantov je bil, iz Ribnice odpravil v neznano Ljubljano, je opravljal sprejemne izpite na Akademiji za igralsko umetnost, na Fakulteti za arhitekturo in na Akademiji za likovno umetnost. Na vseh področjih je bil uspešen, a ga je Božidar Jakac prepričal, naj nadaljuje s sprejemnimi izpiti na Akademiji za likovno umetnost, rekoč, da veliko obeta. Prvo leto je istočasno obiskoval slikarstvo in kiparstvo. Kasneje so ga zdravstvene težave prisilile, da se je posvetil samo slikarstvu. V gimnazijskih klopeh je občudoval redke reprodukcije del Riharda Jakopiča in slovenskih impresionistov, ki so nanj – predvsem s svojimi barvnimi kompozicijami – naredile močan vtis. Že takrat je veliko risal, pripravljal scenografije in kostume za gimnazijsko gledališko skupino ter v Ribnici izdeloval plakate za vaške veselice in prireditve. Sam pravi, da mu likovna akademija ni dala tistega, kar je pričakoval. Še danes se spominja, kako so se prva tri leta urili le v risbi, najprej s svinčnikom in kasneje z ogljem. Na nek način obžaluje, da je akademijo obiskoval, ker sta se tam izgubili njegova spontanost in neobremenjenost. Z barvami, ki so mu bile že od nekdaj ljube, se je srečal šele v četrtem letu študija. Z njimi ga je seznanil slikar in profesor Gojmir A. Kos, za katerega meni, da je eden boljših slikarjev. Pri njem je leta 1960 tudi diplomiral. Po diplomi je šel Centa na obvezno služenje vojaškega roka. Ob vrnitvi je od leta 1962 služboval kot likovni pedagog v Ljubljani. Poleg službenih obveznosti se je vestno posvečal tudi slikarstvu, se udeleževal številnih likovnih srečanj, sodeloval na ex-temporih in drugih strokovnih srečanjih. Jože Centa pa Ribničanom in Laščanom ni poznan samo kot izvrsten likovni ustvarjalec, katerega dela krasijo številne domove, ampak tudi kot pobudnik za oživitev likovnega življenja južno od Ljubljane. Kljub temu, da je Ribnico zapustil že takoj po končani gimnaziji, se je na Ribniško vedno rad vračal. Razgibana, gozdnata dežela mu je bila od nekdaj ljuba in domačini so vedno radi videli, da se je vračal v njihove kraje. Ko se je Centa s svojimi deli, nastalimi pretežno na slikarskih kolonijah po Sloveniji, predstavil v Ribnici, je skupaj z domačini prišel na idejo, da bi srečanje slikarjev pripravili tudi tu. Prvo takšno srečanje se je zgodilo leta 1979 in prav Jože Centa je zaslužen, da so se v Ribnici srečevali slovenski likovni ustvarjalci vse do leta 1991, ko so bila zaradi pomanjkanja sredstev ukinjena. S temi srečanji in razstavami je Ribnica postala prepoznavna po celi Sloveniji kot pomemben likovni center, pridobila pa je tudi kvalitetno likovno zbirko. Tako kot je Centa obudil likovno življenje v Ribnici, pa je zaslužen tudi za ustanovitev likovne kolonije Trubarjevi kraji na Trubarjevi domačiji v Rašici. Jože Centa se je lotil vseh velikih tem modernega slikarstva: krajine, tihožitja in figure ter portreta. Na razstavi v Galeriji Miklova hiša se predstavlja s krajinami in tihožitji. Centove krajine, vedute in tihožitja postanejo na platnu ali papirju odsev resničnosti in hkrati ekspresija trenutka. S svojimi deli obuja spomin na izginjajočo preteklost in ohranja dediščino. Podobe, ki jih je ujel na platno, ostajajo dokument časa, kraja in slikarjevega osebnega razpoloženja«,
je ob odprtju razstave povedala kustosinja Nadja Kovačič.
ZVOK
Jože Centa – V Ribnico se vedno rad vrača
Janez Škrabec o spominih na otroštvo in Jožeta Cento
Marko Modrej