Ribnica

Janko Trošt, oče ribniškega muzeja

Ribnica – Letos mineva petdeset let odkar je bila v Ribnici odprta prva muzejska razstava z naslovom Suha roba in lončarstvo.  Pod njo je podpisan Janko Trošt, oče ribniškega muzeja, ki je vrata odprl leta 1958.

Bil je vsestranski človek in ni pomemben le za zgodovino muzeja, pač pa veliko širše. Poleg muzeja v Ribnici, je ustanovil tudi muzej v Idriji. Zaradi svoje zapuščine si vsekakor zasluži posebno pozornost. Zato so v muzeju, kot je dejala kustodinja Marina Gradišnik, dali pobudo, da bi prireditve v spomin na Trošta potekale pod skupnim imenom Troštovo leto, pripravile jih bodo ribniške kulturne in izobraževalne institucije, pa tudi posamezniki s teh področij. Leto, ki bi ga zaznamovali različni dogodki, bi potekalo od septembra 2011 do decembra 2012. Sklepna prireditev tega s Troštom zaznamovanega obdobja pa bi bil izid publikacije Zapisi Janka Trošta.

Trošt je bil dolgoletni učitelj in ravnatelj Meščanske šole v Ribnici, likovnik, lutkar, gledališčnik,  glasbenik, zbiratelj. Kot mecen in mentor se je izkazal pri umetniku Francu Miheliču, ki je kot otrok z družino bival v Ribnici ter pri Jožetu Centi, slikarjem, ki je med leti 1979 in 1983 v Ribnici organiziral likovna srečanja. Še najbolj zapisan bo ostal po tem, da je prvi strokovno opredelil prostor in panoge suhe robe. V skrbi za ohranitev suhorobarstva na Ribniškem se je intenzivno ukvarjal z rešitvijo le-tega tudi preko izobraževanja, hkrati pa je bil vpet v spominkarstvo. Vodil je učne tečaje spominkarstva in rezbarstva na šoli za odraslo mladino v Ribnici in Sodražici ter prirejal razstave izdelkov.

V Ribnici je dvajset let zbiral primere ljudskih okraskov na lesu, kovinah, pohištvu in stavbarstvu, njegova bogata zbirka, ki je obsegala nad 600 risb, je zgorela ob požaru šole 1944. Leta 1947 je bil premeščen v Idrijo zato, ker je prišel navskriž s takratno oblastjo, sam v enem od intervjujev pove, da je bil prestavljen, ker je podpiral in razvijal v tej dolini tedaj domačo obrt, ustanovil zadrugo v Sodražici, tisti, ki pa so imeli takrat besedo, so menili, da to nima smisla in da naj s tem nehajo.

Pred dvema letoma so naleteli tudi na njegove anekdotične zapise o Ribnici in Ribničanih, dragoceno branje že zdavnaj pozabljenih zgodb. Za muzej je te zapise ohranil Tone Petek. Pri projektu muzej in Miklova hiša sodelujeta tudi z zunanjimi strokovnimi institucijami kot so Mestni muzej Idrija, muzej za idrijsko in cerkljansko ter Pokrajinski muzej Kočevje.

Vir: e-utrip.si, I.L.

Komentiraj