Ribnica

Intervju: Kako je Ribnica postala razvojni center evropske robotike

Hubert Kosler
Hubert Kosler
Hubert Kosler

Hubert Kosler

RibnicaHubertu Koslerju, ustanovitelju Motomana Roboteca in Yaskawe Ristro, je uspelo prepričati največjega proizvajalca industrijskih robotov na svetu Yaskawo, da so postali razvojni strateški dobavitelji za Evropo.

V ribniškem Motomanu Robotecu smo bili prav na dan, ko so Finance objavile, da je Yaskawa Electric Corporation (YEC) naložbeni zadetek v polno. Japonska Yaskawa, ki je sicer največja proizvajalka industrijskih robotov na svetu, je v minulem poslovnem letu povečala čisti dobiček za 61 odstotkov. Ribniška Motoman Robotec in Yaskawa Ristro pa sta v večinski oziroma stoodstotni lasti Yaskawe Europe.

Lani je Yaskawa Ristro več kot podvojila prodajo

Hubert Kosler je družbo Motoman Robotec ustanovil že leta 1990; najprej je bilo to skupno podjetje z nemškimi partnerji, te pa je leta 1994 kupila Yaskawa. Leta 1996 je Motoman Robotec zagnal proizvodnjo v Ribnici (pred tem so bili v Ljubljani), obseg dela pa je nihal predvsem glede na naročila evropske avtomobilske industrije. Lani so ustvarili približno štiri milijone evrov prihodkov.

Poleg Motomana Roboteca je Hubert Kosler v Ribnici ustanovil še proizvodno družbo Yaskawa Ristro, ki podpira poslovanje vseh hčerinskih podjetij Yaskawe v tem delu Evrope. Leta 2011 je družba Yaskawa Ristro prodajo več kot podvojila – ustvarila je kar 16,6 milijona evrov prihodkov. Yaskawa Ristro in Motoman Robotec sta lani skupaj imela 20,6 milijona evrov prihodkov, število zaposlenih pa so s 50 povečali na 85. Motoman Robotec bodo te dni preimenovali v Yaskawa Slovenija.

Letos bo Yaskawa Ristro ustvarila 20 milijonov evrov prihodkov, Yaskawa Slovenija pa približno 4,5 milijona, napoveduje Hubert Kosler, direktor obeh družb, ki je hkrati tudi direktor Yaskawe Češka s sedežem v Pragi.

V Ribnici so lani zagnali dvomilijonsko naložbo v novo tehnologijo, končali pa jo bodo prihodnje leto. JAPTI je sofinanciral 30 odstotkov naložbe, preostalo pa sami. »Nimamo težav pri financiranju, ker za nami stoji japonska banka,« pravi Kosler.

Kako vam je uspelo prepričati Japonce, da so se odločili prav za Ribnico?

[oglas tip=”180×150″ p=”L”]Japonci so nas večkrat obiskali in temeljito pretresli, tako strokovno kakor tudi finančno. Analize in teste stresa smo dobro prestali in dobili mandat, da tu postavimo evropski center robotike. Končno odločitev so sprejeli lani, čeprav smo si že prej za to močno prizadevali. To je za nas in Slovenijo velika zgodba. Dobro sodelujemo z elektrotehniško in strojno fakulteto v Ljubljani, v zadnjem času še z Institutom Jožefa Stefana, sodelujemo s študenti in profesorji pri diplomskih nalogah in tudi pri doktoratih. Takšno sodelovanje je dobra podlaga za razvoj novih projektnih nalog.

Ali najdete dovolj inženirjev v okolici?

Težav s kadri nimamo, na razpisih dobimo veliko kakovostnih prošenj. Večina zaposlenih je iz okolice, nekateri se vozijo iz Cerknice, pa tudi iz Ljubljane in celo Črnomlja.

Koliko prijav dobite na razpis za delovno mesto?

Različno: ko smo iskali komercialista, smo dobili več kot sto prošenj, za vodjo financ pa več kot 15.

Kako se odločate? Kdo ima prednost pri zaposlitvi?

Najprej naredimo izbor pri življenjepisih, sledijo pogovori. Pri inženirjih je poleg strokovnega znanja zelo pomembna sposobnost timskega dela. Potrebujemo ljudi s širokim poznavanjem različnih tehničnih področij – od komponent avtomatizacije, strojnega vida, krmilnih sistemov do različnih tehnologij, kot so varjenje, površinska obdelava, tlačno litje, skratka področja, aktualna za avtomobilsko industrijo. Ker smo razvojni partner za Gostol-Gopan, se med drugim ukvarjamo z rešitvami za pekarstvo oziroma peko kruha.

Vedno poskušam ugotoviti, ali kandidata zanimata zgolj služba in preživetje ali pa delo na področju industrijske robotike in razvoj tehnoloških aplikacij v industriji. Pomembna je strokovnost, pa tudi »velika želja«, talenti in hobiji. Zelo se obnese, če so imeli kandidati v svoji mladosti za hobi tehniko ali modelarstvo, ker s tem dobro razvijejo ročne in miselne spretnosti. Še zlasti pa je pomembno znanje tujih jezikov. Sicer pa pri nas vse delamo projektno in pri vsakem projektu potrebujemo različne profile ljudi.

Ali pri vas proizvedete celotno robotsko celico?

Pri nas proizvajamo robotsko periferijo. To je vse, kar je v okolici robotske roke, robotske roke pa dobavljamo iz japonske matične družbe. Yaskawa Ristro je del razvojnega oddelka Yaskawe EU v Münchnu, kjer je sedež razvoja za Evropo. Postali smo strateški dobavitelji za Yaskawo EU, kar je za nas velikega pomena. Zato zdaj zaposlujemo inženirje in dopolnjujemo kadre na vseh oddelkih. Prevzemamo celostne projekte – od načrtovanja do izvedbe – v nasprotju s prej, ko smo več delali po znanih načrtih iz centrale.

Od lani imamo tudi močno nabavno službo za nakup opreme, ki jo nato vgrajujemo v robotske celice. Te dni denimo končujemo robotsko celico za varjenje izpušnih sistemov, ki jo bomo postavili v tovarni v Braziliji, pri dobavitelju izpušnih sistemov za Renault. Gre za projekt, vreden več kot milijon evrov.

Za nepoučene ni povsem razumljivo, zakaj imate dve ločeni podjetji: Motoman Robotec in Yaskawa Ristro?

Yaskawa Ristro s svojo proizvodnjo in inženiringom podpira poslovanje vseh Yaskawinih hčera v Evropi, Motoman Robotec pa je odgovoren za pridobivanje projektov na domačem trgu in trgih nekdanje Jugoslavije. Kmalu bo Motoman Robotec dobil novo ime – Yaskawa Slovenija, d. o. o.

Kdo so najmočnejši svetovni tekmeci Yaskawe v robotiki?

Yaskawa je največja proizvajalka industrijskih robotov na svetu, v Evropi pa trg šele pridobivamo. Za zdaj smo v Evropi vodilni na področju robotov za varjenje komponent za avtomobilsko industrijo. Na splošno Yaskawa zaseda od 15 do 20 odstotkov evropskega trga, cilj je 35 odstotkov. Smo v naložbeni panogi, kar pomeni, da se med recesijo naš trg zmanjšuje, v konjunkturi pa raste. V letu 2011, ki smo ga končali konec februarja, smo presegli raven pred krizo, na konsolidirani ravni Yaskawe Europe pa dosegli zgodovinsko najvišje številke. V Sloveniji je naš tržni delež med 20 in 25 odstotki.

Na katerih področjih robotike pričakujete najhitrejši razvoj?

Robotika se naglo širi v vse industrijske panoge, najhitreje pa se je uveljavila v avtomobilski industriji, ker gre za visokoserijsko proizvodnjo in kjer človek ne sme vplivati na kakovost izdelka. Roboti postopoma prehajajo v druge niše, med drugim v industrijo hrane in pijač. Cena delovne sile v Evropi je na takšni ravni, da je mogoče z uvajanjem robotov veliko prihraniti, drugi razlog za uvajanje robotov pa je humanizacija proizvodnje. Pri vseh fizično napornih delih je robotizacija smiselna.

Ali Yaskawa proizvaja tudi robote za strežbo ljudi?

Na pohodu so strežni roboti za bolnišnice in domove za starejše. Za zdaj tu še ni velikih serij, ker trg in potreba po teh šele nastajata. Se pa industrijski roboti z dvema rokama uveljavljajo v neproizvodni dejavnosti, kot so laboratoriji za odvzem in analizo krvi. Vse operacije, ki so potrebne, da dobimo končne krvne izvide, opravijo roboti v laboratoriju.

Ste imeli zaradi potresa na Japonskem težave z oskrbo?

Yaskawina tovarna je na skrajnem jugozahodu Japonske, na otoku Kjušu, ki na srečo v tem potresu ni bil prizadet, zato neposrednih posledic zaradi izpadov dobav robotov nismo čutili. Z izjemnim občudovanjem smo spremljali, kako so se naši japonski partnerji v tem hudem položaju organizirali in kljub veliki katastrofi takoj organizirali ter zagotovili nemoten potek proizvodnje in dobave v Evropo.

Vaša družina ima v lasti gozdove, med drugim sta z bratom podedovala Palačo Urbanc. Kako to, da se ne ukvarjate z gozdovi?

Ni nujno, da si sam gozdar, če imaš gozdove. Imamo sklenjene pogodbe z upravljavci gozdov, ki so v ta namen izobraženi in delajo dobro v skladu s stroko. Tudi v Palači Urbanc ne prodajamo oblačil sami, ker se na to ne spoznamo. Sva pa oba z bratom želela hišo restavrirati čim bolj avtentično, zato smo ves čas sodelovali z zavodom za varstvo kulturne dediščine. Moj praded Urbanc je imel tam trgovino z metrskim blagom in ta projekt sva z bratom speljala v prostem času; iz ljubezni do družinske srebrnine. Občasno se sprehodim po trgovini in vidim, da naš najemnik Emporium nenehno izboljšuje ponudbo in storitve. V ponos mi je, da smo naredili nekaj dobrega za mesto in hkrati hišo ohranili v družini. Sam pa vse življenje delam v robotiki, spoznam se na ta trg in znam voditi projekte. Ostal sem zvest samemu sebi in zadovoljen sem, da nam je v Sloveniji z zelo dobro ribniško ekipo uspelo zgraditi strateški razvojni center robotike za Evropo.

Vir: fiannce.si

1 komentar

  • Vse čestitke g. Kosler za mednarodno uspešno podjetništvo, saj takšno naše nadarjene kadre zaposluje, deli in ustvarja mednarodno uporabno zanje, ponos za Slovenijo, Ribnico!

    To pač niso “opevani ribniški mešetarski” posli za “prijatelje” in njih narode!?

Komentiraj