Ribnica – Prihodki ribniškega Inlesa, proizvajalca stavbnega pohištva, so lani znašali približno 22,5 milijona evrov in so se glede na predlanske znižali za približno pet odstotkov, predvsem na račun padca domače prodaje za približno četrtino. Čisti dobiček je lani znašal približno 100.000 evrov, kar je približno 70.000 evrov manj kot predlani.
Inles
Direktor Inlesa Andrej Mate je povedal, da je njihov izvozni delež lani dosegel približno 85 odstotkov, hkrati pa so se na domačem trgu soočali z največjim padcem prodaje doslej in z zelo zahtevnimi razmerami, predvsem s še vedno trajajočo krizo gradbeništva, padanjem neto cen in z vzhodnoevropskimi oz. predvsem s poljskimi tekmeci.
Poljaki so namreč evropska naložbena sredstva – za razliko od Slovenije, ki jih usmerja v javno infrastrukturo – usmerili v gospodarstvo, ki se je tako konkurenčno okrepilo, je pojasnil.
Glede letošnjih načrtov je direktor napovedal manjše zvišanje oz. približno 23,5 milijona evrov prodaje in približno 180.000 evrov dobička. Ocenil je še, da naj bi se po zadnjih nekaj letih padanje domače prodaje letos ustavilo.
Letos računajo tudi na tržni prodor lani razvitih poslovnih programov, hkrati pa težišče njihovega dela ostaja pridobivanje novih kupcev in trženje. Drugih novih izdelkov ne načrtujejo, sicer pa sedanje stalno tehnično dopolnjujejo.
Ker so v Inlesu predlani končali tehnološko-posodobitveni naložbeni cikel, ki jim omogoča petletni razvoj, se lahko tudi bolj kot temu v prihodnjih nekaj letih posvečajo trženju svojih izdelkov in rasti prodaje. Sicer si podjetje obratovanje zagotavlja z lastnimi sredstvi in nima težav z bankami. Inles tudi svojo zadolženost ves čas znižuje in se ne bo na novo zadolževal, je opozoril direktor.
Inles kot največji slovenski izdelovalec in izvoznik fasadnih elementov oz. oken in vhodnih vrat večji del svojih izdelkov izvozi v Nemčijo, Švico, Francijo, Avstrijo, države Beneluksa in Italijo. Prodajajo tudi v ZDA in Rusiji, trgi nekdanje Jugoslavije pa so zanje še vedno zanemarljivi, je pojasnil.
Družba je skupaj s svojim invalidskim podjetjem IP Inles ob koncu preteklega leta zaposlovala približno 400 ljudi, približno 15 pa jih je – predvsem zaradi upokojevanja – družbo lani zapustilo.
Predvsem z naravnim odlivom jih bo letos odšlo še za približno tri do štiri odstotke. Njihovih nadomestitev ne načrtujejo, glede svojih kadrovskih potreb pa se bodo v skladu z ukrepi za dvig produktivnosti sproti prilagajali, je še povedal Mate.
Vir: STA
Koliko slovenskega lesa predela Inles?
Predsednik upravnega odbora Združenja lesne in pohištvene industrije pri GZS Andrej Mate je na konferenci v okviru sejma Dom l. 2 013 med drugim poudaril, da je makroekonomsko okolje pri nas že kakšno desetletje nenaklonjeno lesni industriji, razmere pa se še slabšajo. »Vse je znano, kaj moramo narediti, le narejenega je bolj malo, zato moramo od besed preiti k dejanjem. Tudi zato, da nam lesna panoga v Avstriji ne bo samo pravi motiv, ampak dosežen cilj.« Čeprav sprejeta delovnopravna zakonodaja panogi po njegovem ni prinesla nič oprijemljivega, saj ne povečuje fleksibilnosti, pa ostaja optimist, da zadnji vlak za slovensko lesno industrijo še ni odpeljal.
V tujini imajo gozdno-lesne verige praviloma svoje organizacije za trajno promocijsko in razvojno podporo. V našem prostoru je dobro znana avstrijska organizacija ProHolz, ki je s svojimi aktivnostmi izdatno prispevala k uveljavitvi pomena lesa in z njim povezanih dejavnosti v domačem okolju in njihovi širitvi po svetu. Zato ne preseneča podatek, da v sosednji državi, kjer je lesena gradnja (tudi večnadstropnih stavb, ne le stanovanjskih) postala nacionalni projekt, od te panoge živi več kot 300.000 ljudi. Če sistem deluje v Avstriji, bi lahko tudi pri nas, zlasti če bi zagonska sredstva uspelo zagotoviti državi, so se strinjali udeleženci okrogle mize.
http://www.delo.si/gospodarstvo/posel/proles-za-pospesek-gozdno-lesne-panoge-po-zgledu-avstrije.html
Direktor in solastnik Inlesa in predsednik Upravnega odbora Združenja lesne in pohištvene industrije pri Gospodarski zbornici Slovenije mag. Andrej Mate l. 2014 pravi: »Trend upadanja zaposlenosti se nadaljuje, saj ta panoga na leto izgubi od 1200 do 1500 zaposlenih. Izgubljanje delovnih mest je precej hitrejše kot v celotnem gospodarstvu. Razmere so katastrofalne.
Slovenska lesna panoga na leto ustvari manj kot milijardo evrov prihodkov, medtem ko imajo v Avstriji, kjer imajo na prebivalca dvakrat manjšo gozdnatost kot pri nas, štirikrat več zaposlenih v tej panogi in ustvarijo od osem do devet milijard evrov prihodkov. »
»Sprememba delovne zakonodaje in razbremenitev dela bi delovno intenzivni panogi pomagali.
Ne potrebujemo strategov in strokovnjakov, potrebujemo samo dva prevajalca, da nam prevedeta avstrijske zakone, ki v lesni panogi izvrstno delujejo,« še pravi mag. Andrej Mate.
Zamolčana pa je druga plat medalje, da je avstrijska, švicarska, nemška in skandinavska lesna industrija zelo razvita in daje veliko delovnih mest in se še razvija, a tam imajo delavci visoke plače in tudi podjetja dobro plačajo les lastnikom gozdov!
Kdaj se bo slovenska lesena industrija razvila, ko ima obilo lesa?
Inles je bil nekoč največji slovenski in jugoslovanski predelovalec slovenskega lesa!?
Kdo vse je zatajil pri ovrednotenju slovenskega lesa? Kam je gledala politika?
So za propad slovenske lesne industrije res kriva samo delovno pravna zakonodaja in nizke plače/stroški zaposlenih?
V Skandinaviji in še kje, očitno ne!
http://www.finance.si/8803565/Les-bo-lep-posel-ko-bomo-imeli-manj-%C2%BBlesene%C2%AB-glave?metered=yes&sid=379261946
Potencial za 30.000 delovnih mest!
DNEVNIK, 7. november 2013
Neizkoriščen slovenski gozd oziroma les ponuja potencial za 30.000 kvalitetnih delovnih mest, sta slovenski javnosti spet povedala strokovnjaka v nedavni oddaji Studia City. Mariborski ekonomski univerzitetni strokovnjak, dr. Aleksandar Kešeljević pa še pove, da lesna panoga, ki predstavlja zdaj le 1,5 odstotka BDP in zaposluje še 20.000 ljudi, žal nima ne sposobnosti in ne znanja, marketinškega in poslovnega znanja, da bi lahko pričakovali kakršne koli nove rezultate gospodarjenja z neizrabljenim slovenskim lesom, to je nova delovna mesta in novo dodano vrednost.
Univerzitetni strokovnjak celo pravi, da ne bi pomagalo, tudi če bi panogi gozd oziroma les podarili?! Problem je pomanjkanje znanja za inovativnost in za razvoj konkurenčnosti na trgu.
Oba pa ugotavljata tudi, da politika, vlada in državni zbor niso v ta namen oblikovali nobenega projekta, da za ta potencial torej ni pravega zanimanja.
Kaj pa če v državi, stroki in politiki res ni znanja, da bi aktivirali ta gospodarski potencial gozda in lesa, seveda skupaj s kompetentno nacionalno stroko, znanostjo, v sodelovanju z zainteresiranim gospodarstvom in lastniki gozda, kot počno v Avstriji?
Franc Mihič