mag. Andrej Mate
Ribnica – Delničarji Jelovice so na zadnji skupščini upravi družbe podelili pooblastilo, da lahko poveča lastniški delež v ribniškem pohištvenem podjetju Inles z desetih odstotkov do 25 odstotkov oziroma do prevzemnega praga.
Toda predsednik upravnega odbora Inlesa Andrej Mate prevzema ne pričakuje. “O poslovnem sodelovanju smo se z Jelovico že pogovarjali, vendar z naše strani nismo ugotovili nobenih sinergijskih učinkov, ocenjuje Mate, ki očitno ni naklonjen krepitvi Jelovice v lastniški strukturi. Že ko je Jelovica na začetku minulega leta kupila desetodstotni delež Inlesa, je Mate izražal začudenje, češ da “tega nakupa ne razumem”. Zdaj pravi, da mu ni jasno, od koga bi Jelovica lahko kupila dodatnih 15 odstotkov delnic Inlesa.
Predsednik uprave Jelovice Gregor Benčina, po podjetju EBS Group sicer tudi več kot polovični lastnik Jelovice, je zatrdil, da jih prevzem Inlesa ne zanima in da je v njihovem interesu izključno poslovno povezovanje. “Že od leta 2009 pridobivamo lastniški delež v Inlesu. Za zdaj ni želje, namere ali potrebe, da bi Inles tudi prevzeli,” je pojasnil Benčina, čeprav takšen scenarij po ocenah poznavalcev razmer v prihodnosti ne bi bil presenečenje.
Po pojasnilih Benčine v lesni panogi niso možne visoke dodane vrednosti, zato je potrebno poiskati vse možne sinergije.
Če se dve podjetji, ki sta lastniško prepleteni, pogovarjata o sinergijah, sta drugačna sogovornika, kot če sta popolnoma tujca. Lastniški delež v Inlesu smo se odločili povečati ravno zaradi tega, da spodbudimo razmišljanje, da se slovenska lesna podjetja začnejo poslovno povezovati,
razlaga Benčina. Pri tem sinergije vidi tako na nabavni kot tudi na prodajni strani. Medtem ko bi podjetji lahko na nabavni strani dosegala ekonomije obsega, bi bilo možno sinergije na prodajni strani doseči z navzkrižnimi prodajami različnih izdelkov na tujih trgih. Še posebej pa Benčina opozarja, da bi povezovanje, ne le lastniško, slovenskim lesnim podjetjem lahko omogočilo, da bi se v Sloveniji predelalo več lesa. Ta se zdaj večinoma izvaža kot hlodovina, kasneje pa se v Sloveniji ponovno uvozi v obliki polizdelkov.
.jpg)
Poslovanje Inlesa in Jelovice v letu 2010
Lansko leto je bilo eno najboljših v zgodovini Inlesa, v letošnjem letu pa se čuti kriza. Približno 80 odstotkov proizvodnje Inles izvozi v okoli 20 držav, pri čemer je njihov daleč najpomembnejši trg nemški, sledita pa avstrijski in italijanski. Kljub padcu na nekaterih trgih, kot so slovenski, ruski, grški in ameriški, bo Inles po napovedih Mateja tako kot od leta 2002 dalje v letošnjem letu posloval z dobičkom. Tako kot Inles tudi Jelovica večino proizvodnje izvozi. Benčina pravi, da v letošnjem letu posluje malenkost boljše kot lani, pri čemer imajo proizvodne zmogljivosti zasedene do konca letošnjega leta.
Razpršena lastniška struktura Inlesa
Zaradi dokaj razpršene lastniške strukture bi bil prevzem Inlesa možen. Največji lastnik je avstrijski sklad Retno, ki obvladuje 23,21-odstotni lastniški delež. Približno 15 odstotkov delnic je v lasti podjetja Sar In (v polovični lasti predsednika upravnega odbora Inlesa Andreja Mateja, polovični delež pa obvladuje Dušan Urh, član Inlesovega nadzornega sveta). 10,72-odstotni delež obvladuje Jelovica, za deset odstotkov je lastnih delnic, 9,72 odstotkov delnic pa je v lasti avstrijskega podjetja Triglav (z Zavarovalnico Triglav ni povezano). Kot fizična oseba ima Mate še okoli devet odstotkov delnic, predsednik uprave Jelovice Gregor Benčina pa je lastnik 2,87-odstotka delnic.
Vir: dnevnik.si, Sebastjan Morozov
