Ribnica – V zadnjih letih se štorklje iz tradicionalnih območij razširjenosti v severovzhodni Sloveniji širijo. Na Ribniško Kočevskem območju sta sedaj vsaj dva gnezdeča para. Prva je pred leti gnezdo spletla na dimniku šole v Stari Cerkvi. Drugo, ribniško, smo danes preselili iz silosa na drog z gnezdilnim podstavkom, ki bo nameščen na koncu Obrtne cone Ugar v Ribnici.
Selitve štorkljinega gnezda v Ribnici, 2.4.2015
V zadnjih letih se štorklje iz tradicionalnega območja razširjenosti na severovzhodu Slovenije širijo predvsem v osrednjo Slovenijo, a tudi na območja, kjer bi jih morda teže pričakovali. Ornitologi beležijo širitev gnezditvenega območja bele štorklje s severovzhoda proti zahodu. Bela štorklja se je že uspešno razširila oz. vrnila na Savsko in Krško ravan, Ljubljansko barje, Grosuplje ter na notranjska kraška polja. V zadnjem desetletju pa se pojavlja tudi tam, kjer je prej ni bilo, na primer v Škofji Loki, Brniku, Planinskem polju, Pivki, Nanoščici in Razdrtem.
V Sloveniji se je v zadnjih dvajsetih letih število belih štorkelj povečalo. Pri nas je, po podatkih DOPPS, gnezdilo leta 2014 po podatkih DOPPS-a 266 parov, kar je največ doslej. Kljub povečanju populacije je bela štorklja ranljiva vrsta, saj je njen prehranjevalni habitat močno ogrožen. Glavni grožnji za uspešno gnezdenje te karizmatične vrste sta intenziviranje kmetijstva in izsuševanje mokrišč, saj uničujeta njena prehranjevalna območja.
Glede na pretežno gozdnatost Ribniško Kočevskega območja bi tu pričakovali vse kaj drugega kot belo štorkljo. In vendar si je pred leti prvi par gnezdo spletel na šolskem dimniku v Stari Cerkvi pri Kočevju. Že tam smo paru pomagali in gnezdo pred kurilno sezono dvignili na podstavek.
Podobne akcije prestavitev gnezda na Zavodu redno izvajamo, še posebej na območjih, kjer je štorkelj več (SV Slovenija), v zadnjih letih tudi na Gorenjskem in Dolenjskem. Gnezdo bomo prestavili na novo postavljen gnezdilni drog v neposredni bližini starega gnezda. Podstavek za gnezdo je zagotovilo Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS) ob finančni pomoči podjetja Comita, drog je zagotovil in postavil Elektro Ljubljana, DE Kočevje, fizično prestavitev gnezda pa bodo izvedli člani Prostovoljnega gasilskega društva Ribnica. Akcijo koordinira Zavod RS za varstvo narave.
Predviden potek akcije:
Pričetek ob 10h – zbor na lokaciji. Sledi prestavitev gnezda na že postavljeni elektro drog z nameščenim gnezdilnim podstavkom. Elektro drog smo že postavili. Ocenjujemo, da bo akcija potekala dobro uro.
Dodatne informacije:
Bela štorklja (Ciconia ciconia) je selivka in prezimuje v Afriki južno od Sahare. Selitev na jug se začne avgusta. V Slovenijo se štorklje vrnejo konec marca ali v začetku aprila. Najprej priletijo samci, ki skušajo zasesti stara gnezda, nekaj dni za njimi priletijo še samice. Spola sta si zelo podobna, samci so večinoma večji z masivnejšim kljunom. Kljun in dolge noge so rdeče, pri mladih temnejše. Tehtajo med 2,6 – 4,5 kg, v dolžino merijo 100 – 125 cm, razpon kril pa znaša med 155 – 165 cm.
Večino gnezd štorklje zgradijo na električnih drogovih. Gnezda so okrogla, znesena iz vej in blata. Štorklje vanje znesejo do 5 jajc. Mladiči se izvalijo dober mesec po začetku valjenja (nekje v začetku maja), gnezdo zapustijo po 54 – 70 dneh (začetek julija). Da bi povečali varnost gnezd, se na električne drogove nameščajo gnezdilne podstavke.
Štorklja se prehranjuje z dvoživkami, žuželkami, malimi sesalci, plazilci in deževniki. Hrano poišče na travnikih, pašnikih in poljih.
Število belih štorkelj upada predvsem v srednje in zahodnoevropskih državah zaradi izgube primernega življenjskega prostora. Število belih štorkelj se v Sloveniji povečuje, je pa pri nas to zavarovana vrsta, ki jo ogrožajo predvsem pomanjkanje hrane, uničevanje travnikov, suša in trki z električnimi žicami.
Mateja Nose Marolt
Zavod RS za varstvo narave
Tel: 01 230 95 36; 041 877 899
