Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) ni ugodilo pritožbam dveh romskih družin iz Ribnice in Škocjana, ki sta se nanj obrnili, ker jim država v romskih naseljih ne omogoča dostopa do pitne vode, s tem pa po njihovem mnenju krši njihove človekove pravice. Sodišče v sodbi ni ugotovilo kršitve posameznih členov evropske konvencije o človekovih pravicah. V Društvu Amnesty International Slovenije odločitev obžalujejo in napovedujejo pritožbo.
Evropsko sodišče za človekove pravice je obravnavalo pritožbi dveh romskih družin: 14-članske družine iz Dobruške vasi v občini Škocjan ter očeta in sina iz Goriče vasi pri Ribnici. Romom je pri pritožbi pomagala tudi Amnesty International Slovenija (AIS).
V naselju nimajo dostopa do pitne vode in sanitarij
Romski družini sta v pritožbi pred sodiščem zatrjevali kršitve prepovedi mučenja, nečloveškega ali ponižujočega ravnanja ali kaznovanja (3. člen) ter kršitev pravice do zasebnega in družinskega življenja (8. člen) Evropske konvencije o človekovih pravicah (EKČP), saj v nelegalnih romskih naseljih nimata dostopa do osnovnih javnih storitev, kot sta dostop do pitne vode in sanitarij.
Amnesty International napovedal pritožbo
Bistvo pritožbe sloni na pravici do vode in pravici do dostojnega življenja, ki sta vsebinsko zajeti v omenjenih členih EKČP. Pritožniki so zatrjevali tudi diskriminacijo po 14. členu konvencije. Evropsko sodišče za človekove pravice pritožbam družin ni ugodilo, kar v AIS obžalujejo. Kot napovedujejo, se bodo pritožili na veliki senat ESČP.
Sodniki so po pisanju STA ocenili, da so bili ukrepi Slovenije za zagotovitev pitne vode v dveh romskih naseljih zadostni. Pri teh ukrepih je država tudi upoštevala dejstvo, da so Romi deprivilegirana oziroma ranljiva skupina prebivalstva, so zapisali v sodbi. Poleg tega bi pritožniki s socialnimi transferji, ki jih prejemajo od države, lahko sami pripomogli k urejanju dostopa do pitne vode, so še ocenili.
Država bi jim morala zagotoviti enake pogoje kot večini
Kot so sporočili iz Amnesty International, so bila bivališča v teh naseljih dolga leta tolerirana. Oblasti bi morale ukrepati, da bi pritožniki imeli isti obseg pravic kot večinsko prebivalstvo.
“Umrljivost romskih dojenčkov je štirikrat višja kot v preostali populaciji, umrljivost otrok od prvega do četrtega leta starosti pa kar sedemkrat višja od otrok enake starosti med neromskim prebivalstvom. Prezgodnje smrti so del romskih življenj, živijo kar 22 let manj kot drugi prebivalci,” so zapisali ob tem.
Zaradi slabih pogojev vse manj uspešni romski otroci
Od jeseni 2016 je pravica do vode vpisana tudi v slovensko ustavo, vendar pa je številni v praksi še vedno ne morejo izkoristiti, dodajajo. “Romski otroci v naseljih brez vode in elektrike preprosto nimajo enakih možnosti za šolanje in uspešno življenje. Pred devetimi leti je bilo v Sloveniji 251 romskih prvošolčkov, a od teh jih je lani deveti razred obiskovalo le 99, kar je 60,6-odstotni osip. Država ne ve, koliko jih je na koncu sploh končalo osnovno šolo. V šolskem letu 2016-2017 so iz OŠ Bršljin iz Novega mesta tedniku Mladina odgovorili, da njihovo osnovno šolo konča le en odstotek romskih učencev. Zaradi tega ne izgubljajo samo Romi, temveč vsa družba.”
Vir: siol.net
