Ribnica – Občina Ribnica je ena izmed 13. slovenskih lokalnih skupnosti, v kateri živi romska narodnostna skupnosti, ki pa ni tako kot na Dolenjskem, Beli krajini ali Posavju avtohtona. Kmalu po drugi svetovni vojni se je namreč začela priseljevati, število Romov pa se z leti tudi povečevati. Ne glede na vse okoliščine skoraj vsi Romi v južnem delu Slovenije živijo v istih bivanjskih razmerah, ki se skladajo z njihovo kulturo in vedenjem. In so zaradi tega ves čas moteči, država pa razen deklarativnih načel doslej ni zmogla najti mehanizme, da bi jih vsaj kolikor toliko socializirala.
Župani občin Jugovzhodne Slovenije in Posavja so jeseni lani na državni zbor naslovili pobudo za spremembo petih zakonov za reševanje romskih problemov. Pereča še naprej ostaja ureditev legalni naselij za romske družine, ki živijo v črno zgrajenih lesenih barakah in zidanih objektih, pogosto tudi na kmetijskih in zazidljivih parcelah. V Ribnici je eno izmed treh večjih naseljih tudi na robu industrijske cone v Lepovčah, ki se bo širila, zato občina namerava okoli 70 Romov preseliti na drugo lokacijo, ob makadamski cesti proti sv. Ani. Občina je v letih 2019/2020 skupaj s podjetjem Acer, ki vodi občinski prostorski načrt, naredila strokovne podlage, po katerih je bilo prvotno načrtovano, da se naselje postavi še nižje, na državnem zemljišču, vendar so lokacijo kasneje premaknili višje, pod opuščeno deponijo. Pri tem so bili upoštevani vsi cilji (tudi oddaljenost) od urbanega dela naselja.
Načrtovani lokaciji odločno nasprotujejo vaščani Lepovč, ki so pred kratkim začeli postopek za ustanovitev Civilne iniciative in zbrali več kot 200 podpisov občanov, ki jih podpirajo. Želijo namreč aktivno sodelovati v postopkih priprave in sprememb OPN. ”Zadeva je več kompleksna. Občina želi romski tabor preseliti v našo bližino, vzhodno na rob gozda, pod nekdanje smetišče, oddaljeno okoli 200 metrov od prvih hiš. Odločitve so strateške in pomembne, tako za zdajšnje, še bolj za prihodnje generacije. Zato je potreben tehten premislek,” je dejal Simon Rus, član Civilne iniciative Lepovče.
Ribniški župan Samo Pogorelec je seznanjen s pobudami civilne iniciative: ”Romi so v naši sredini in je treba sobivanje pač sprejeti. Poleg vse naporov, ki jim imamo na občini, je to zagotovo še najmanj priljubljena tematika, ki bi jo sicer lahko pometli pod preprogo, a se vprašam, kaj bi z ignoranco dosegli ? Nič. Imeli bi to, kar imamo danes, če ne celo slabše, v kar ne dvomim samo jaz. Vem, da sem ugriznili v kislo jabolko, a drugače preprosto ne gre. Romov je bilo v tem naselju svoj čas 16, danes jih je 70, a se kazalci njihove civilizacijske prilagoditve niso nikamor premaknili.” Romi so seznanjeni z novo lokacijo, za nakup katere od zasebnika bo denar zagotovila država, enako tudi za komunalno opremljanje in urejanje prostora, najemniki bodo morali plačevati vse stroške (vodo, elektriko in komunalije) v bivalnih enotah in druge usluge. Kako?
”Preko socialnih transferjev. Del denarja, ki ga prejmejo iz tega naslova, bo šel v te namene. Pri tem bom neomajen. Z legalizacijo naselja, tega se morajo dobro zavedati, izrecno jim bo tudi večkrat poudarjeno, prevzemajo del pravnih regulativ in tudi sankcij za nespoštovanje le teh, tako kot vsi drugi državljani,” je Samo Pogorelc povedal tudi v Ljubljani, kjer je bil predstavljen projekt.
”Ne zganjamo histerije, hočemo le, da smo slišani. Še manj, da bi bili nestrpni. Nismo ksenofobi. Ob vseh izkušnjah lahko povem, da smo že dolgo ogroženi mi, občani. Pot skozi strnjeno (novo) naselje Lepovče, kjer je vse več otrok, bo za Rome postala dirkalna in romarska za druge Rome, ki bodo zagotovo prihajali v naselje. Župana bomo obvestili o naši nameri in pogovorih glede Prostorskega načrta, o katerem ne vemo veliko,” je še dejal Simon Rus .
Te dni sta (tudi) Ribnico obiskala in si ogledala romska naselja dr. Anton Grizold, državni sekretar v kabinetu predsednika vlade, ki vodi delovno skupino za obravnavo romske problematike, in mag. Stane Baluh, direktor Urada za narodnosti, ki sta predstavila akcijski načrt, ki naj bi pripomogel premikanju voza, ki je že dolgo (obtičal) v blatu.
Vir: dolenjskilist.si, M. Glavonjić
