Socialno podjetništvo v skednju Škrabčeve domačije.
Hrovača – Konec tedna, v četrtek, 17. januarja 2013, se je na Škrabčevi domačiji v Hrovači odvila Dnevnikova okrogla miza o socialnem podjetništvu in vrednotah. Prisotnim se je zdelo bolj kot o delitvi na klasično in socialno podjetništvo smiselno govoriti o moralnem kapitalizmu, kar pomeni, da se podjetniki obnašajo družbeno odgovorno.
Socialno podjetništvo stopa v ospredje v obdobju ohlajene gospodarske rasti in ostre konkurenčne tekme na globalnem trgu. V Sloveniji je socialnih podjetij uradno še malo, saj je njihova opredelitev po zakonodaji zelo ozka. A če pogledamo nekoliko podrobneje, je jasno, da je primerov dobrih praks, kjer podjetja vlagajo večino dobička v razvoj in nagrajujejo svoje sodelavce, vedno več. Kaj je značilnost takih delovnih sredin, katere vrednote so njihovo gonilo, katera etična načela živijo njihovi menedžerji in zakaj je tudi v socialnem podjetništvu dobiček pomemben, je bila sinočnja tema prvega januarskega pogovora v osrčju dežele suhe robe.
O socialnem podjetništvu so razpravljali: mag. Violeta Bulc, ustanoviteljica in direktorica podjetja Vibacom, d.o.o., katerega poslanstvo je razvoj okolij za trajnostno rast in inovativne preboje. Razvija orodja in rešitve, ki so usmerjene v spodbujanje dolgoročne organske rasti podjetij na osnovi ključnih sposobnosti in vrednot. Verjame v človeka in njegovo ustvarjalno moč. Verjame v evolucijo in izjeme, ki spreminjajo njen tok. Verjame, da mora tehnološki razvoj služiti človeku za razvoj blaginje, ustvarjanje dodane vrednosti in odkrivanje novih meja mogočega.
Mag. Dejan Turk, predsednik Združenja Manager in predsednik uprave Si.mobila. V slovenski družbi je prepoznan kot menedžer z izjemno empatijo do sodelavcev. Redno prejema najvišja priznanja v sklopu Zlate niti, Dnevnikovega izbora najboljših zaposlovalcev. Je zagovornik visokih etičnih načel pri vodenju in si prizadeva dajati zgled tudi kolegom v stanovski organizaciji Združenje Manager, ki jo vodi od začetka leta 2011.
Tomaž Stritar, direktor Socialnega inkubatorja, ki ga je prevzel v začetku leta 2011. S pripravo vrste delavnic in z aktivnim delom z mladimi brezposelnimi, ki sodijo v ranljivo skupino družbe, je dokazal, da je inkubator pomemben del podjetniškega podpornega okolja. »Človek se mora samo odločiti in iti na pot,« pravi. »Socialno podjetništvo niso trajne subvencije! Socialno podjetje je podjetje, ki se ukvarja z dejavnostjo, ki rešuje pereč družbeni problem in ves svoj dobiček usmerja v razvoj oziroma ga lastnik deli s svojimi zaposlenimi. Socialna nota je torej v genih podjetja,« še pravi.
[oglas tip=”250×250″ p=”D”]Matevž Slokar, mladi ajdovski podjetnik, ki ob podpori fundacije britanskega kuharja Jamieja Oliverja razvija projekt socialnega podjetništva. Te dni bo tako stekla že druga S Akademyja, v kateri se izobražujejo mladi iz socialno šibkih družin. Preko projekta SPEAK je Slokar povezal klasično podjetje s socialnim podjetništvom, saj namenja izkupiček od kozarcev, ki jih izdelujejo v Steklarni Hrastnik, za izobraževanje mladih. O svoji poti slikovito pravi: »Odkar pomnim, mi je jasno, da je treba ljudi okoli sebe spoštovati in jim pomagati, kolikor se le da. Posledica te vzgoje je tudi projekt socialnega podjetništva. Podjetništvo imam v krvi. Sam sem moral ta talent samo izkoristiti in ga nadgraditi s svojo glavo in svežimi idejami.«
Pridružili so se tudi predstavniki Fundacije Jamiea Oliverja, ki skrbi za šolanje mladih z družbenega roba in jih usposablja za samostojno podjetniško pot. Pogovor je vodila Jana Petkovšek Štakul, urednica Dnevnikove priloge Zaposlitve&kariera.
Takšni in podobni pogovori so seveda zelo dobrodošli, učinka pa žal nimajo oz. vsebujejo lepo embalažo, brez konkretnih rešitev.
Vir: radio1.si in dnevnik.si
