Lesar Anton, duhovnik, rojen 14. januarja 1824 v Sušju pri Ribnici, umrl 31. avgusta 1873 v Ljubljani. Šolal se je v Ljubljani, po gimnaziji vstopil v semenišče in bil 1847 ordiniran. Najprej je bil vzgojitelj pri neki ljubljanski plemiški rodbini, 1849 je šel za kaplana v Idrijo k župniku in dekanu Antonu Kosu, poznejšemu ljubljanskemu stolnemu proštu, 1850 je prišel za dvornega kaplana k škofu Wolfu, 21. septembra 1852 je bil imenovan za veroučitelja na ljubljanski realki, kjer je poučeval tudi slovenščino.
Anton Lesar
Leta 1858 je na Dunaju naredil izpit za poučevanje slovenščine. Od 1865 do smrti je bil odbornik in tajnik MS. Umrl je za želodčno boleznijo, ki se je pojavila v zimi 1872/3. V oporoki je zapustil 3000 goldinarjev v dobrodelne in nabožne namene, tako 1000 goldinarjev za dijaško ustanovo, 400 goldinarjev pa MS. — L. je za Wolfovo izdajo svetega pisma priredil 2. knjigo kraljev, Sirahovo knjigo, Apostolsko dejanje in Pavlov list Efežanom. Izdal je tele veroučne knjige: Katekizem (po F. Zennerju), Lj. 1862; Zgodbe sv. pisma stare in nove zaveze (po I. Schusterju), Dunaj 1863, 1867, 1873 in pozneje še 8 izdaj; Liturgika (2 dela), Lj. 1863 in še dvakrat; Zgodbe sv. kat. cerkve (po F. Zennerju), Celovec 1863 in še dvakrat. — Za pouk slovenščine: Glasoslovje slov. jezika (po Miklošičevi Vergl. Grammatik d. slav. Spr.) v izvestju lj. realke 1861 in posebej; Slov. slovnica v spregledih v izv. lj. realke 1863 in posebej. — Nabožni spisi: Hvaljen bodi Jezus Kristus. Molitvene bukve, Lj. 1855, 1869; Molitve pri procesiji s presvetim Rešnjim Telesom, Lj. 1855; Moj angel varih. Za moški spol, Lj. 1856; isto, Za ženski spol, Lj. 1856; Mein Schutzengel, Lj. 1857; Jezus Kristus devicam … Celovec 1866; Prilike patra Bonaventure (t. j. p. Bonaventura Giraudeau), Celovec 1866, 1894. — Krajepisni in zgodovinski spisi: Lj. škofije ustanovitev in mnoge dosedanje spremembe, Zlati vek, Lj. 1863; Ribniška dolina v izv. lj. realke 1864 in posebej. – Nekaj spisov je izšlo v koledarju in letopisu MS 1865, 1867, 1868, v Narodnem koledarju, Sporočilu in letopisu MS 1869 (uredil A. L.) in v Koledarčku MD 1866. — V SV 1866: Mana v puščavi; 1869: Perpetua ali afrikanski mučenci (poslovenjeno). — Prispevke v N in ZD gl. Marn XXV, 67. — Priredil je novo izdajo Slomškovega Ponovila najpotrebnejših naukov za nedeljske šole, Dunaj 1863/4; poslovenil Prvi nauk v lepo- in hitropisji (nem. sestavil J. Pokorny), Brno 1863; poslovenil M. Ambrožev popis Fr. Metelkove sirošne ustanove, Lj. 1864. — Popravil je tudi jezik v Slovenski kuharici (Lj. 1868), ki jo je narekovala Magdalena Pleiweisova in napisala Lesarjeva sestra Neža (u. 2. jan. 1874). — Prim.: N 1873, 293, 300; ZD 1873, 285; LMS 1874, 94–100; Marn XXV, 66; Glaser III, 116, 272; Simonič 266 nsl. Lkn.
Podatke zbral in zapisal Peter Lesar, vir: Slovenski Biografski leksikon, Lukman Franc Ksaver [oglas tip=”468×60″ p=”C”]
