Trošt Janko, narodopisec, topograf, muzealec, lutkar, učitelj rojen. 20. januarja 1894 na Razdrtem pri Postojni pisatelju Ivu (gl. čl.) in Rozaliji r. Premrov, umrl 20. avgusta 1975 v Ljubljani. Osnovno šolo je obiskoval 1901–4 v Tomišlju, deško osemrazrednico 1904–9 in 1909–13 učiteljišče v Ljubljani, 1919–20 se usposobil za meščanskošolskega učitelja na pedagoškem tečaju za meščanske šole v Mariboru; 1934 je opravil etnografski tečaj drž. muzeja v Ljubljani, 1948 pa konservatorski tečaj. – Služboval je 1913–4 v Šmihelu pri Nov. mestu, Loškem Potoku, 1915–8 bil vpoklican v vojsko; 1919–20 je bil honorarni učitelj na trgovski akademiji v Mariboru, 1920–9 predmetni učitelj na meščanski šoli v Ribnici na Dol., 1929–45 tu ravnatelj; zaradi spora z OLO Kočevje 1946 odpuščen, 1948 rehabilitiran in 1948–51 predmetni učitelj na višji gimnaziji v Idriji; 1951 se upokoji. Pozneje se je vrnil v Ribnico in tam živel.
Janko Trošt
Že pred 1. svetovno vojno sta Trošta zanimali topografija in ljudska umetnost; 1939 je izdal Zemljevid kočevskega okraja (1:50.000, samozaložba), za katerega je leta ugotavljal prvotna slovenska imena krajev, ki so jih bili poselili nemški naseljenci in po svoje prikrojili (vso naklado so ob zasedbi uničili Italijani); po nalogu Zavoda za spomeniško varstvo SRS je jeseni 1947 sodeloval z M. Zadnikarjem in arh. Jož. Kregarjem pri zbiranju topograf. gradiva za Kočevsko (izšlo 1968 z naslednjo Gradivo za umetnostno topografijo Kočevske. Popisal, zbral in uredil M. Zadnikar, ciklostil). V Ribnici je skozi 20 let zbiral primere ljudskih okraskov na lesu, kovinah, pohištvu in stavbarstvu (zbirka nad 600 risb zgorela ob požaru šole 1944), vodil učne tečaje spominkarstva in rezbarstva na šoli za odraslo mladino v Ribnici in Sodražici ter prirejal razstave izdelkov; meščanska šola je imela lastno lutkovno gledališče z rednimi predstavami (oder in ves inventar izdelali učenci pri ročnih delih, okupator ga je odpeljal v Italijo). Leta 1945 je v Ribnici organiziral lesno domačo obrt in ustanovil zadrugo Suha roba, 1945–6 bil njen predsednik. V Idriji je 1949 dal pobudo za ustanovitev Idrijskega muzeja, 1950–5 bil njegov ravnatelj, po vrnitvi v Ribnico pa vodil priprave za ustanovitev Narodopisnega muzeja in 1958–61 zbiral gradivo (lesno domača obrt, lončarstvo), od otvoritve pa do smrti bil tu ravnatelj. Trošt je bil tudi a) slikar amater (olja, akvareli), rad upodabljal pokrajiniske značilnosti Ribniške doline in njenega malega človeka (obrtnika, krošnjarja), risal karikature predvojnih tržanov (ohranjene: A. Podboj, E. Pakiž, A. Šmalc, T., gl. IS 1931, št. 50); v Idriji in Ribnici je opremil muzeja s svojimi večjimi zgodovinskimi slikami; 1946 odkril v podružnični cerkvi sv. Primoža nad Robom in v Krvavi Peči v okolici Velikih Lašč freske neznanega avtorja, v kapeli v Prevolah pri Hinjah pa verjetno gotske freske neznanega slikarja; b) glasbenik, nad 17 let je vodil ribniški Sokolski pevski zbor, z njim prirejal koncerte. – Trošt je pisal strokovne članke 1920–40 za časopisa Razori in Gradjanska škola (o deškem roč. delu, spominkarstvu, lutk. odrih), razprave v: SE (1951, 28–67: Ribniška suha roba v lesni dom. obrti); Les (mdr. 1960, 24–6: Industrializacija lesne dom. obrti), TurV (mdr. 1958, 243–5: Turizem in naše spominkarstvo; 1960, 21–2: Ribniška suha roba in lončar. izdelki v spominkarstvu), Rešeto (1961, 22–5: Pogledi v našo preteklost), Novice (1963, št. 16: Ribničani in nemškarji), Delo (1956, št. 84: Zaslužkarstvo in prava cena) ip. Sestavil je turistični priročnik Idrija, naše najstarejše rudarsko mesto. 1953. – P rim.: osebni podatki; SGL III, 742; DL 1964, št. 6 (s sliko); Rodna gruda 1964, 364–5 (s sliko); Delo 1975, št. 195 (osmrtnica); Turist. vestnik 1975, 117 (s sliko). – Slika: IS 1931, št. 50, 395. N. Kt.
Podatke zbral in zapisal Peter Lesar, vir: Slovenski Biografski leksikon, Kuret Niko [oglas tip=”468×60″ p=”C”]
