Sveta Ana na Mali gori

Mala gora je gorski greben, ki loči ribniško od dobrepoljske oz. struške doline. Na pobočju te gore se sveti kakor svetilnik daleč naokrog cerkev sv. Ane. Zanimivo je, da ni postavljena na vrh grebena, ampak podenj. Morda zaradi strele, ki je večkrat prizadela to svetišče. Lahko pa tudi zato, kakor trdi raziskovalec Jernej Pečnik, ker stoji na kraju velikega prazgodovinskega gradišča. Morda bodo nekoč najdbe to trditev potrdile. Zagotovo pa stopi cerkvica v zgodovino leta 1576, ko je zapisana v urbarju.

Večkrat zapisano izročilo pa pravi, da je tu stal v času turških vpadov tabor, v bližini (na Stenah sv. Ane, nadm. višina 964 metrov) pa so kurili kres in z njim opozarjali na turške čete, ki so vdirale, pobijale in plenile po deželi. Ribniška dolina je bila zaradi svoje prehodnosti njihova posebna žrtev. O cerkvi zopet piše zgodovinar Valvasor v svoji Slavi. V leta po reformaciji, ko se je božjepotništvo močno razmahnilo, sodi tudi razmah božje poti pri Novi Štifti. Takrat je pridobila veljavo tudi sv. Ana. Sem čez vodi peš pot iz Strug k Novi Štifti. Prebivalci Suhe krajine, ki so romali k Mariji, so se ustavili tudi pri cerkvici, posvečeni Marijini materi. Verjetno sodi v ta čas ljudska pripoved, da je na kamnu v bližini cerkve odtisnjeno stopalo sv. Ane.

Dandanes je cerkev sv. Ane drugačna, kakor je bila v letih, ko jo je opisoval Valvasor. Cerkev je že v preteklem stoletju doživela več sprememb. Strela in ogenj sta jo namreč večkrat poškodovala. Leta 1889 so napravili (rezbar Franc Jontez iz Velikih Lašč) nov oltar in najbrž takrat odpravili stare tri. Zdaj je v cerkvi samo eden.

Notranjost cerkve
Danes ima cerkev samo glavni oltar sv. Ane, medtem ko sta sv. Uršula in sv. Neža v oltarju stranski svetnici. Nad njima sta angelčka. Ta oltar je leta 1889 napravil Franc Jontez. Stara oltarna slika je danes v župnišču. To je tako imenovana sv. Ana Samotretja. Slika prikazuje sv. Ano, ki objema svojo hčer Marijo in Dete Jezusa.

Procesijski križ visi na levi steni prezbiterija. Napis za glavnim oltarjem nam pove, da je bila cerkev obokana šele leta 1913. Verjetno je iz tega časa tudi pevski kor. Leta 1891 so napravili nov tlak in klopi. Bandero, ki se hrani v župnijski cerkvi, nosi podobi sv. Ane in sv. Uršule ter Neže. Umetnik Stane Jarm je leta 1991 naslikal 14 postaj križevega pota.

V letu 1989 se je obnovila tudi notranjščina cerkve. Najprej je bil odstranjen ves vlažen omet. Pleskar Franc Škulj iz Rašice je prepleskal vso notranjščino. Na prednjo stran slavoločne stene je slikar Lojze Čemažar naslikal fresko, ki ponazarja dogodke iz življenja sv. Ane, Joahima in Marije. Delo je dokončal 16. julija 1990. Levo spodaj freska prikazuje sv. Joahima in sv. Ano z Marijo v naročju. Spodaj je zibel-ka, v ozadju pa dva škafa in rešeto. Na vrhu slavoloka je Marija z Jezusom. Levo od nje igrata angela na flavto in violino, tretji pa se sklanja k Marijini družini. Desno zgoraj je angel z oljenko, drugi pa igra na pozitiv. Desno spodaj je prizor, ki prikazuje, kako sv. Ana Mariji razlaga sveto pismo. Oltar proti ljudstvu je iz hrastovine leta 1991 izdelal kipar Stane Jarm. Oltarni podstavek krasi relief tako imenovane Ane Samotretje. Na koru sta sliki Srca Jezusovega in Srca Marijinega.

Cerkev je v letu 1990 dobila tudi elektriko, ki jo proizvaja agregat. Ob tem je bil nameščen tudi nov kristalni lestenec in reflektorji.

Zvonovi
Pred prvo svetovno vojno sta bila v zvoniku dva bronasta zvonova, ki ju je ulil Janez Jakob Samassa. Večji je bil ulit leta 1783, premer je imel 75 cm, težo 336 kg in glas c. Uničen je bil po prvi svetovni vojni. Manjši zvon je bil ulit leta 1796, premer je imel 68 cm, težo 181 kg in glas d. Današnja zvonova sta bronasta. Večjega je leta 1990 ulil Ferralit v Žalcu. Premer v krilu ima 89.5 cm, težak je 360 kg in ima glas a. Manjši zvon je ulil livar Franc Mostar iz Galjevice v Ljubljani okoli leta 1950. V krilu meri 73 cm, težak je okoli 285 kg in ima glas c.

Razgled

Od cerkve sv. Ane je čudovit razgled proti vzhodu, jugu in jugozahodu. Daleč na vzhodnem obzorju se kaže Kočevski Rog, pred njim pa se proti zahodu vleče greben Male gore. Od Kočevskega Roga proti jugovzhodu je Kočevska Mala gora, desno od nje Stojna, pred njima pa Kočevsko polje s Kočevjem. Na južni strani je desno od Stojne Goteniška gora, nad Ribniško dolino pa se dvigata Velika in Travna gora. Lepo vidimo Ribnico in druge kraje v dolini, pod vznožjem Travne gore pa znamenito cerkev v Novi Štifti. Med Veliko in Travno goro se v daljavi dviga Snežnik. Od Travne gore proti jugozahodu so na obzorju Javorniki, Nanos in Slivnica, v bližini pa so gricevnata Slemena s Sv. Gregorjem. Razgled proti zahodu in severu zakriva gozd; obzorje na zahodni in severni strani se odpre s Sten Sv. Ane; od tod se ob dobri vidljivosti vidijo na zahodu Julijci s Triglavom, na severu pa vrhovi Kamniških Alp; bliže so Posavsko hribovje s Kumom, Dolenjsko gricevje in severovzhodno Gorjanci; ob vznožju Male gore se razprostira Struška dolina s krajem Struge in drugimi vasmi.

Vir: kam.si, planinskodrustvo-ribnica.si in wikipedija