Pogled na ribniško dolino iz Belih sten na Veliki gori
Med Malo goro na vzhodu, z najvišjima vrhoma Stene Sv. Ane in Črnim vrhom, ki sta visoka 963 metrov, in Veliko goro na zahodu, z najvišjim vrhom Turen, 1254 metrov, leži Ribniška dolina. To je kraška dolina s kratkimi ponikalnicami, med katerimi omenimo Bistrico, ki je dolga približno 20 kilometrov, Ribnico, ki izvira na pobočju Velike gore in je dolga okrog 5 kilometrov, Rakitniščico, ki je dolga približno 2 kilometra, ter potoka Sajevec in Tržiščico. Te vode so z nanašanjem materiala izravnale dno doline. Dolga je približno 25 kilometrov, široka v najširšem delu okrog 3 kilometre in leži na nadmorski višini približno 500 metrov. Geološka sestava okoliških planot je zelo pestra. Od pretežno dolomitne Velike gore, poraščene z jelovo – bukovimi in bukovimi gozdovi, kredno apnenčaste Male gore, poraščene z delno zasmrečenimi hrastovo – gabrovimi gozdovi, do Slemen, katerih sestava so v glavnem paleozojski skrilavci s tesnimi grapami in kopastimi vrhovi ter zaobljenimi slemeni.
Mokrotni travniki ter ostanki visokih barij na Brezju ob reki Ribnici in v Jelšah na Dolenjevaškem polju so življenjski prostor ogroženih rastlinskih in živalskih vrst. Dolenjevaško polje je pomemben življenjski prostor ptic. Visok nivo podtalne vode omogoča obstoj mokrotnih travnikov, tradicionalno kmetovanje in pozna košnja pa nudita dobre pogoje za življenje ogroženim vrstam ptic, kot so kosec, repaljščica, veliki strnad, prepelica in mnoge druge.
Poleg ptic najdemo tu še velike in male sesalce, dvoživke, metulje, strige, kačje pastirje in plazilce, mnoge od teh vrst so na rdečem seznamu redkih in ogroženih vrst. Hidromelioracijski in hidroregulacijski posegi v preteklosti so precej ogrozili ta pomembni življenjski prostor, saj se je močno spremenil vodni režim. Ribniška dolina je eno izmed 14 mednarodno pomembnih območij za ptice (IBA) v Sloveniji.
Raziskovanje te naravne znamenitosti lahko opravimo peš ali s kolesom po poljskih poteh.
Vir: Zgibanka od Idrijce do Kolpe