Iz zapuščine pokojnega Filipa Tekavca, podpolkovnika JLA iz Ribnice, sem te dni dobil dva nadvse zanimiva dokumenta od verodostojnega vira – Gašperja Tekavca, tudi sina Filipa Tekavca, ki želi na ta način rehabilitirati svojega očeta, ker ni bil noben izdajalec tigrovcev na Mali gori!
Gre za povsem nova dejstva o bivanju treh tigrovcev in njihovem oboroženem (strelskem) spopadu s karabinjersko-orožniško patruljo 13. maja 1941 na Mali gori, kakor tudi o političnem preganjanju njegove očeta v bivši Kraljevini Jugoslaviji.
Zapisi Filipa Tekavca, 11/1988
Najprej predstavljam v prepisu (nelektorirane) zapise (na 4 lističih) Filipa Tekavca, podpolkovnika JLA, o razgovoru s Tonetom Majnikom, ko sta bila v partizanih, ki ga je Filip Tekavec kasneje novembra 1988 v Ribnici zapisal na 4 lističe. Glasi pa takole:
Iz Rešeta novembra (19)88 je zapaženo naslednje:
Govoriti s Francetom Grivcem (Urednik Rešeta).
- Zakaj mi ni poslano obvestilo za šolo Sušje?
- Ali ve pisec članka Anton Majnik – da tisto orožje ni bilo namenjeno partizanom, ampak TIGR. V bivši Jug. je bil Majnik orjunaš v četniški uniformi in sta Zelen in Kravanja prišla v vezi Šmalca na Malo goro da izmenjata bivše Jug. dinarje v lire (več miljonov).
Danilo se je ustrelil sam po predaji Majnika in na ta pok so se Italijani razbežali tako da je uspel pobegniti Majnik in Kravanja se je izvlekel iz barake v grmovje, za seboj ko se je puzal je vlekel nahrbtnik z jug. denarjem.
Verjetno je šlo za milijon dinarjev, ki so ga Britanci aprila 1941 pred odhodom iz Beograda pustili Albertu Rejcu, vodji TIGR-a, ker niso vedeli kam z denarjem, Rejec ga je zložil v kartonsko škatlo in skril v drvarnici pri Domingovih. Morda je to bil del denarja, ki ga je Kravanja prinesel na Malo goro, (Vir: Tatjana Rejec, Partija in tigrovci, Slovenska matica, Ljubljana, 2006).
Ponovno so Italijani streljali v barako in ker ni bilo glasu, so jo odprli. Po izdaji so vedeli da so 3 banditi. Preiskali so okolico in našli ranjenega Kravanjo in denar (delili na kar. postaji).
Mrtvega Danila so odpeljali na pokopališče v totenkamro (to sem videl sam pozneje).
Kravanjo pa v Kočevje v bolnico in čez par dni v Ljubljano.
Majnik se je skrival pred Italijani od okupacije v Strugah (Podtabor) tam mu je kovač presekal verige.
Šmalc je bil v službi na banki (hranilnici).
Majnik se je predal in v času ko so ga vezali je počil v koči strel.
Tedaj se je v glavo ustrelil Zelen. Italijani so se razbežali, tako da je Majnik izkoristil priliko za beg proti Strugam. Kravanja pa je to priliko izkoristil, zbežal ranjen iz koče, seboj je vlekel nahrbtnik poln bivšega jug. denarja in se zamaskiral v grmovju. (Namreč Zelen in Kravanja sta prišla v to kočo radi menjave dinarjev za it. lire) katere bi jim posredoval za zamenjavo v Ribnici Šmalc.
Majniku je v Taboru lisice na rokah Majniku presekal kovač.
Zelena so izvlekli iz koče, a ostalo vojaštvo je preiskovalo grmovje in našlo Kravanjo. Nesli so ga na muli do žel. postaje ki ga je vlak odpeljal v kočevsko bolnico.
V Ribnici so si razdelili 30 milj. dinarjev. Gor je šla četa z mulami in poleg karabinjerji in naši orožniki.
Malo spomina na pripovedovanje Majnik(a) ki me je povabil pod smreko na kozarec vina.
Na podlagi navedene izjave Antona Majnika, ki jo je Filip Tekavec zapisal na 4 lističe novembra 1988 v Ribnici, izhajajo doslej nova dejstva, in sicer:
- dne 13. maja 1941 so trije tigrovci (Zelen, Kravanja in Majnik) v Češarkovi (Lovšinovi) koči na Mali gori pričakovali gospoda Antona Šmalca (1904–1972), uslužbenca ribniške hranilnice, da jim pomaga zamenjati 30 milijonov jug. dinarjev za italijanske lire;
- Ferdinand Kravanja ni naredil samomora, kakor se je do sedaj omenjalo, saj je celo (lažje) ranjen uspel zbežati iz koče in se z denarjem skriti v grmovju;
- Danilo Zelen, verjetno ranjen, je po odločnem odporu izvršil častni samomor (šele po predaji Majnika), da ne bi živ padel v italijanske roke;
- poleg Jožeta Zalarja (in kakšnega raubšica), je tako le še Anton Šmalc v Ribnici vedel za trenutno skrivališče treh tigrovcev;
- po izjavi Antona Majnika, tigrovca in partizana, ki jo je leta 1971 zapisal Jože Zalar, ribniški orožniki in karabinjerji niso iskali Danila Zelena, temveč samo Majnika!
Doslej v nobenem zapisu okrog spopada tigrovcev na Mali gori ni bilo omenjeno, da je šlo, poleg oboroženega (strelskega) spopada, tudi za finančno transakcijo oz. zamenjavo velike vsote jug. dinarjev (30 milijonov dinarjev) v italijanske lire. Organizacija TIGR je gotovo imela, poleg arhive, tudi znatna finančna sredstva, vendar o tem ne vemo skoraj ničesar.
Če je verjeti tej informaciji Antona Majnika, potem se postavlja logično vprašanje od koga in kdaj je Ferdinand Kravanja, na poti iz Niša (iz zapora) do Male gore, dobil toliko denarja oz. kje je organizacija TIGR imela spravljena finančna sredstva? Delno vemo samo to, da Danila Zelena ni financiral ObC VKJ v Ljubljani, temveč nekdo iz Beograda (GŠ VKJ, morda tudi britanska SOE). V britanskih arhivih (dr. Gorazd Bajc) pa menda ni podatkov o financiranju TIGR-a, temveč samo o nakazilih za SOE v Jugoslaviji …
V svojem članku o dokumentih, ki mi jih je pokazal Bruno Tekavec, sem pogrešal dokaz, da je bil njegov oče, Filip Tekavec, kot podčastnik VKJ zares kaznovan zaradi političnega delikta – komunistične propagande. Kakor sem zapisal, mi je Bruno Tekavec celo omenil domnevo, da je bil oče kaznovan (na 5 let zapora) zaradi kraje!
Vinko Turšič, 24. 11. 1947, Lož
Zdaj je tudi ta dilema odpadla, saj mi je Gašper Tekavec poslal pisno izjavo Vinka Turšiča iz Loža, bivšega podčastnika VKJ in kolega Filipa Tekavca v garniziji Šibenik, da je bil imenovani res kaznovan s 5 leti strogega zapora in izgubo čina podnarednika VKJ zaradi širjenja komunistične propagande.
Izjava je datirana in overjena v Ložu 24. novembra 1947 in je Filipu Tekavcu verjetno služila za dokazovanje partijskega staža in delovne dobe.
Te dni sem javno zapisal, da tudi zasebni arhivi vsebujejo pomembne zgodovinske podatke o naši preteklosti. To bo veljalo tudi za dogajanja na Mali gori sredi maja 1941.
Marijan F. Kranjc, generalmajor v pokoju, Ljubljana
Zatajevani primorski TIGR!
REŠETO, 31. Maj 2016
Lepo, da ZZB in podobni počastijo spomin na TIGR- a, to je, spomin na borce za osvoboditev Slovencev in Primorske izpod italijanskega fašizma.
Prav pa bi bilo, da bi se jim najprej opravičili, saj so jih desetletja zatirali in tajili.
Dokler nismo pod vodstvom DEMOSA s plebiscitom naroda dobili samostojne demokratične Slovenije, ni bilo na Mali gori pri Ribnici nobenega spomenika v spomin TIGR-u.
To vse pove o odnosu KPS in enopartijske oblast v SFRJ do organizacije in članov TIGR-a. Tudi odnos ZZB.
Dodatno to še vedno potrjuje spominska plošča na trgu v centru Ribnice, ki je bila postavljena v spomin Antona Majnika v času enoumja SFRJ.
Niti besed ni na plošči, da je bil Anton Majnik primorski TIGROVEC!
Še dne, 1. maja 2016 predstavnik Inštituta za novejšo zgodovino, doc. dr. Bojan Godeša, slovenski javnosti na nacionalnem mediju pove, da so bili komunisti do organizacije TIGR normalno zadržani, saj se je organizacija TIGR naslonila na reakcionarne sile, kot je to kralj, oblast Kraljevine Jugoslavije ter bil le nacionalno orientiran.
Komunisti pa so bili torej revolucionarni in orientirani »internacionalno« in zato napredni?
Šele v samostojni Sloveniji se spominjamo prvega spopada primorskega TIGR-a z italijanskim okupatorjem, ki je bil 13. maja 1941 na Mali gori pri Ribnici.
Žrtev tega spopada je bil vojaški vodja TIGR-a Danilo Zelen, ki je bil tudi državljan kraljevine Jugoslavije in rezervni obveščevalni častnik Dravske divizije VKJ – Vojske kraljevine Jugoslavije, ki je podpirala primorski TIGR.
Ali je bil torej Danilo Zelen potem reakcionar in nacionalist in ne borec za osvoboditev Slovencev in Primorske izpod italijanskega fašizma?
Kako se lahko še vedno javno omalovažuje in ponižuje primorski TIGR in s tem njegove borce, ki jim revolucija ni bila cilj žrtvovanja? Dejstva, ki povedo vse!
Franc Mihič, Ribnica
Ribnica24
Neprimeren komentar
– odgovor na komentar F. Mihiča v zapisu Nova dejstva o spopadu tigrovcev na Mali gori 13. 5- 1941.
Spoštovani gospod Franc Mihič!
Zanimivo je, da se na moj zapis z dne 19. 9. t. l. o novih dejstvih glede spopada tigrovcev 13. 5. 1941 na Mali gori, dolgo ni nihče oglasil. Zato sem bil prav vesel, ko sem zvedel 3. 12. t. l. za Vaš komentar, ko pa sem ga prebral, sem kaj kmalu ugotovil, da je povsem neprimeren!
Prvič, z nobeno besedo niste omenili niti ocenili »novih dejstev«, ki sem jih predstavil, in drugič, prav smešno pa tudi je, da ste kot komentar poslali že objavljeni zapis iz majskega Rešeta.
To lahko samo pomeni, da mojega članka sploh niste prebrali, ali pa niste zbrali dovolj poguma, da bi nekatera »nova dejstva« vsaj pokomentirali, ker sem kot vir navedel drugega sina podpolkovnika Filipa Tekavca – Gašparja, ki je s tem tudi zanikal, da je bil njegov oče izdajalec tigrovcev na Mali gori! Načrtovana finančna transakcija in drugačen potek spopada na Mali gori (iskali Majnika, Kravanja je zbežal iz koče) so seveda presenetili tudi mene.
Moram Vam povedati, da ste me tokrat zelo razočarali, saj sem doslej Vaše iskrive komentarje prebiral s posebno pozornostjo. Bili ste tudi edini, ki je povzel mojo navedbo, da je bil Danilo Zelen, priznani in pogumni vojaški vodja organizacije TIGR, tudi rezervni častnik v ljubljanskem obveščevalnem centru Vojske Kraljevine Jugoslavije in s tem tudi prva žrtev italijanskega okupatorja v Ljubljanski pokrajini.
Doslej je bilo tudi manj znano, da so bili v Ribnici člani TIGR-a, poleg Toneta Majnika, tudi Jože Zalar, Tone Šmalc, Anka Debeljak – Kramarčkova in Danica Kiferle, obe učiteljici. Vsi si zaslužijo enako spoštovanje, tudi Tone Šmalc, ne pa ignoriranje z neprimernim komentarjem. Pa brez zamere!
Marijan F. Kranjc, generalmajor v pokoju,
Ljubljana
Dne 28. 9. 2016 sem v Nedeljskem dnevniku objavil obširen članek o »novih dejstvih« spopada na Mali gori 13. 5. 1941. Uredništvo je članku dalo naslov:
Napad na barako in nahrbtnik z milijoni
Izpod naslova je dopisano: »Filip Tekavec nikakor ni bil izdajalec, kar dokazujejo nedavno pridobljeni dokumenti iz zasebnega arhiva – Trhle besede TV-pričevalca.«
Seveda, Bruno Tekavec, omenjeni TV-pričevalec, mi je 21. 12. 2016 napisal obširni odgovor, na katerega sem odgovoril 4. 1. 2017, in sicer takole:
»Bruno Tekavec je v Nedeljskem dnevniku 21. 12. 2016 pod istim naslovom namenil odgovor meni osebno, kar je popolnoma napačno. Pravilno bi bilo: odgovor očetu Filipu Tekavcu – Gašperju, komunistu in partizanu!
Jaz sem namreč samo posredoval podatke, ki mi jih je povedal njegov polbrat Gašper Tekavec iz Ribnice, ki je tako hotel rehabilitirati svojega očeta Filipa Tekavca – Gašperja, prvoborca in podpolkovnika JLA, ker meni, da njegov pokojni oče 13. 5. 1941 na Mali gori ni izdal tigrovcev.
Da jih je izdal, je namreč trdil Gašperjev starejši polbrat Bruno Tekavec kot pričevalec v TV oddaji, ki jo vodi Jože Možina, češ da je njegov oče to storil kot »komunist«! Konkretno je navedel, da sta oče in mati 12. 5. 1941 pred karabinjersko postajo v Ribnici odvrgla pisno ovadbo proti trem tigrovcem na Mali gori. Naslednji dan je tako sledila policijska in vojaška akcija ter strelski obračun z znanimi posledicami.
Javno sem tudi izrazil dvom o navedbah Bruna Tekavca, saj ni navedel nobenega konkretnega dokaza. Pozabil je tudi povedati, kar je oče zapisal v partijskem dokumentu, da je bil dejansko sprt s soprogo, ker je med vojno »živela z okupatorjem in izdajala«, zato je malo verjetno, da sta družno nastopila in ovadila tigrovce!
Namreč, raziskovalci so že pred tem navajali razne podatke o »izdajalcu« tigrovcev na Mali gori (Trinkaus, orožnik Josip Pišorn, tigrovca Jazbec in Sosič ter drugi), pa sem zatem tudi domneval, da bo nazadnje padel sum še na kakšnega komunista ali skojevca iz Ribnice, kar se je potem s »pričevanjem« Bruna Tekavca tudi zgodilo, seveda, na veliko veselje desničarjev …
Gašper Tekavec je pač posedoval očetove zapiske, ki so dejansko pomenili tudi »nova dejstva« o spopadu na Mali gori (iskali Toneta Majnika, Ferdinand Kravanja ni naredil samomora, Danilo Zelen se je edini odločno upiral in nazadnje naredil samomor), saj naj bi v bistvu šlo za finančno transakcijo, ker je Ferdinand Kravanja prinesel veliko vsoto denarja zaradi zamenjave v italijanske lire!
Tako bi Bruno Tekavc dejansko moral napisati odgovor svojemu pokojnemu očetu ali polbratu! Namreč, bralci Nedeljskega niso niti z besedico zvedeli, kdo je Filip Tekavec – Gašper, torej da Bruno Tekavec dejansko »napada« svojega pokojnega očeta!
Žalostno toda resnično, saj gre zelo verjetno za družinsko tragedijo. Da ne bi že prej napačno razumel bistvo spora, sem Bruna Tekavca tudi obiskal na njegovem doma v Medvodah, da bi zvedel pravo resnico o njegovem očetu, za katerega sem javno trdil, da je bil spomeničar.
Pa je Bruno Tekavec tudi mene zavedel z lažnimi navedbami, zdaj pa je to storil še javno v Nedeljskem. Namreč, Bruno Tekavec navaja, da je bil njegov oče 7. 9. 1933 aretiran v Splitu in da je bil nato 12. 12. 1935 obsojen na 5 let zapora, seveda pa ne pove, da oba podatka nista iz javne policijske ali sodne kartoteke, temveč da gre za podatek, ki ga je njegov oče dne 7. 4. 1946 sam vpisal v anketni list kot član KP Slovenije!
Torej, namerna manipulacija podatkov! Vendar Brunu Tekavcu tudi to ni bilo dovolj. Sedaj še javno ovrže pisno in overjeno izjavo Vinka Turšiča iz Loža, očetovega znanca in podčastnika iz Šibenika, o razlogih za kaznovanje podnarednika Filipa Tekavca (širjenja komunistične propagande), pa sedaj celo trdi, da tega dokumenta »Partija ni nikdar sprejela, ker je vedela, da je lažen«, pozabi pa povedati (čeprav poseduje kopijo partijskega dokumenta), da mu je, po sklepu kontrolne komisije CK KP Slovenije z dne 7. 4. 1959, priznan »partijski staž od avgusta 1938 do decembra 1941 s prekinitvijo do junija 1943«, ko je bil ponovno sprejet v KPS!
Upam, da Bruno Tekavec ne bo več zavajal bralcev Nedeljskega«.
No, pa tudi bralcev portala Ribnica24!
V spomin na pokojnega g. Marijana F. Krajnca, general majorja in njegovo zelo natančno obravnavo dogodkov TIGR-a na Mali gori.
Najprej obžalujem, da sem šele 31.01. 2020 odkril komentar g. Marijana F. Krajnca, ki ga je bil napisal 12. decembra 2016. Žal do danes nisem od nikogar zvedel za ta njegov komentar, nihče me ni obvestil, da bi še pravočasno reagiral in napisal komentar, da bi ga pokojni še lahko prebral. Ker čutim spoštovanje do pokojnega menim, da je prav in spoštljivo do njegovega dela, da pač sedaj napišem svoje mnenje, ki ga je pričakoval, ko je napisal: »Moram Vam povedati, da ste me tokrat zelo razočarali, saj sem doslej Vaše iskrive komentarje prebiral s posebno pozornostjo. Bili ste tudi edini, ki je povzel mojo navedbo, da je bil Danilo Zelen, priznani in pogumni vojaški vodja organizacije TIGR, tudi rezervni častnik v ljubljanskem obveščevalnem centru Vojske Kraljevine Jugoslavije in s tem tudi prva žrtev italijanskega okupatorja v Ljubljanski pokrajini«.
Res je, da sem v komentarju na njegovo objavo objavil kar svoj članek »Zatajevani primorski TIGR!«, REŠETO, 31. maj 2016, namesto da bi podal mnenje na njegov prispevek »Nova dejstva o spopadu tigrovcev na Mali gori 13. maja 1941«, ki sem ga tedaj le preletel in sprejel kot pozitivno odkritje. Moj članek sem objavil kot podporo njegovim odkritjem glede dogodkov TIGR-a na Mali gori. Res je, da moj članek ni ustrezen komentar na njegovo objavo, vendar v mojem članku, ni ničesar, kar bi oporekalo njegovemu članku. Pokojni g. Marijan F. Krajnc zasluži vsekakor javno priznanje za njegovo zelo profesionalno raziskavo, obravnavo in odkritja oz. zaključke, ki jih je že preje objavil, kakor tudi za te zaključke v članku na tem portalu. Njegova »odkritja« sprejemam, saj so marsikaj pokazale dogodke v bolj natančni luči, a mi zvenijo povsem življenjsko. Tudi to, da ni verjetno, da bi bil izdajalec Filip Tekavec, v kar je prepričan njegov sin. Gašper Tekavec, polbrat Bruno Tekavec pa je z izjavami bremenil svojega očeta. Prav bi bilo, da bi tudi drugi, ki so obravnavali te dogodke TIGR-a na Mali gori, komentirali in upoštevali odkritja general majorja Marijana Krajnca.
Franc Mihič
1.2.2020