Ribniški trg
Ribniško staro mestno jedro je bilo leta 1993 razglašeno za kulturni in zgodovinski spomenik, kar pomeni, da morajo biti vsi posegi »usklajeni z varovanimi lastnostmi prostora in arhitekture«, tako piše v 4. členu Odloka o razglasitvi. Pogled na staro mestno jedro, torej na Škrabčev trg, pa razkriva ravno nasprotno.
Izveski nad lokali pričajo o samovolji lastnikov in brezbrižnosti pristojnih služb. Poleg tega pa vse te reklamne table zakrivajo prometno signalizacijo, ki že tako nima dovolj prostora, da bi bila dobro vidna. Po drugi strani pa so pristojne službe zelo dosledne glede predpisa o jakosti javne razsvetljave, ki je v Ribnici upoštevan, a ulice so pretemne. In tako pridemo do treh situacij, ki se ne izključujejo.
Različnih oblik in barv
Edini izvesek, ki ustreza kriterijem spomeniškega varstva.
Prispevek bi lahko začeli kar z vprašanjem »Ali ste vedeli …?«. Torej, ali ste vedeli, da ima samo en lokal v središču Ribnice soglasje Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije (ZVKDS) o ustreznosti izveska? Samo eden v poplavi najrazličnejših oglasnih tabel. Problem smo osvetlili tudi ZVKDS, odgovorili pa so nam, da: »na to problematiko ZVKDS že dalj časa opozarja občane, Občino in Upravno enoto, vendar se stanje ne sanira, nasprotno vse več je novih izveskov. Nič ne pomagajo zakonska določila, vsakdo lahko brez posledic namesti nedopusten izvesek oziroma oglasno tablo, včasih pa celo po svoje opleska fasado. Dokler se ne bodo sami občani Ribnice zavedli pomena ohranjati in varovati historično podobo mestnega jedra Ribnice, toliko časa se verjetno ne bo nič spremenilo.« Se pravi, da lahko vsak obesi karkoli, močnejša javna razsvetljava pa ne pride v poštev. Vprašanje glede te problematike smo zastavili tudi Inšpektoratu za kulturno dediščino v Ljubljani, ki se ukvarja s kršitvami podobnih odlokov, a nam do konca redakcije še niso poslali odgovora.
Cona somraka
Ribniški trg osvetljujejo komaj 75-vatne žarnice
Če se zvečer sprehodite po Škrabčevem trgu, boste videli brleti sicer čisto lične lučk,e v katerih je privita žarnica z močjo le 75 vatov. Ko se boste ozrli proti gradu, ga ne boste uzrli, ker je v popolni temi. Okolica Ideal centra je prav tako v popolni temi, no, morda je tako še najbolje, a to predstavlja tudi določene nevarnosti, kot je, recimo, luknja v asfaltu. Leta 1987 je potekala rekonstrukcija ribniškega trga in na ZVKDS so se strinjali z obstoječimi lučmi, ki pa so bile postavljene tudi na prometnih površinah (dve pred cerkvijo, pred Miklovo hišo …). Ker so bile te luči litoželezne in so stale na prometnih površinah, so se ob morebitnem trku avta enostavno zlomile, in tako so jih odstranili. Na oddelku za okolje in prostor na Občini Ribnica pravijo, da za večje luči javne razsvetljave ni prostora in da se tudi ZVKDS s tem ne bi strinjal. Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Občine Ribnica je podal predlog za izboljšavo javne razsvetljave v centru Ribnice, zlasti pri prehodih za pešce. Moč luči ostaja enaka, nameščenih je bilo le nekaj znakov, ki označujejo prehod za pešce, kar zapovedujejo tudi predpisi.
Prometne težave
Pogovarjali smo se z Ladom Matetom, tajnikom Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu (SPV) na Občini Ribnica in svetovalcem za zaščito in varnost, ki se strinja, da so prometni znaki slabo vidni, ker je premalo prostora za boljšo signalizacijo, pa tudi zaradi izveskov na lokalih. Če se peljete iz kočevske smeri skozi Škrabčev trg proti Ljubljani, je znak, ki označuje prednostno cesto v desno na Kolodvorsko ulico, praktično neviden. In če po tej poti vozi kdo, ki je prvič v Ribnici, se bo enostavno peljal naravnost, misleč, da je še vedno na prednostni cesti. Enako stanje je iz Urbanove na Kolodvorsko ulico, kljub temu da tam stoji večji znak »Stop«. Nesreč je bilo že kar precej, k sreči le z gmotno škodo. Glede na to, da je v križišču zelo malo prostora za dodatno prometno signalizacijo, bi bila rešitev portal nad cesto, vendar se s to rešitvijo ne bi strinjali na ZVKDS. Postavitev znakov na pločnikih pomeni dodatno oviro za pešce in za zimsko službo, medtem ko se na oddelku za okolje in prostor na ribniški Občini strinjajo, da bi bili začasna rešitev dodani svetlobni efekti, ki bi usmerili pozornost voznikov na prometni znak.
Svetla in pregledna prihodnost
Dejstvo je, da se je vse opisano v jedru Ribnice razvijalo zaradi sprotnih potreb, saj je bila ta cesta včasih glavna državna cesta, ki se je leta 1988 prekategorizirala v občinsko. V pripravi je celovito urejanje Gallusovega nabrežja in okolice, kar zajame tudi Škrabčev trg, vsaj kar se nanaša na prometno ureditev. Študenti biotehniške fakultete iz oddelka za krajinsko arhitekturo in študenti oddelka za promet iz Fakultete za gradbeništvo pripravljajo idejne zasnove o ureditvi okolice in mirujočega ter tekočega prometa v širšem mestnem jedru. Mestno jedro ima svoje posebnosti, zato bo treba iskati kompromisne rešitve. Vsak občan lahko da svoj predlog konec junija, ko bodo idejne zasnove razstavljene. Zavedati pa se moramo, da morebitno zaprtje Škrabčevega trga za promet pomeni zamiranje mestnega jedra in prehod v spalno naselje, če ne bo novih vsebin, ki bi pritegnile ljudi.
Tekst in foto Sašo Hočevar
Vir: Rešeto, november 2011
