Kdaj: sobota 24. september 2011, ob 20. uri
Kje: v župnijskem domu Sodražica
Info: župnik Franc Bizjak, T: 8366-144, M: 041-955-182
Župnija Sodražica vabi na predavanje z naslovom
Dr. Stanko Lenič – pričevalec Resnice
sobota 24. september 2011 ob 20. uri
v župnijskem domu Sodražica
Ob 100. obletnici rojstva in 20. obletnici smrti dr. Stanislava Leniča, pomožnega škofa in župnika v Sodražici (1955 – 1964), župnija Sodražica vabi na predavanje z naslovom : Dr Stanko Lenič – pričevalec Resnice.
Predaval bo prof.dr. Andrej Vovko v soboto 24. septembra 2011 ob 20. uri v župnijskem domu Sodražica.
Lepo povabljeni.
Franc Bizjak, župnik
Župnija Sodražica, Podgorska cesta 16, tel. 01/8366 144, 041 955 182
Dr. Stanislav Lenič (6.11.1941 – 4.1.1991)
pomožni škof in župnik v Sodražici 1955 – 1964
Med 21 sodraškimi župniki in 88 kaplani gotovo zavzema posebno odlično mesto dr. Stanko Lenič. Devet let, od maja 1955 do maja 1964, je deloval med nami in se neizbrisno zapisal v srca in spomin vseh župljanov. Njegov prihod je prinesel dobesedno cvetočo pomlad in osvežitev duhovnega življenja župnije. Z živo, navdušujočo in v srce segajočo govorico je ljudi osvojil že po prvi pridigi na binkoštno nedeljo. Na prižnici je ljudem preprosto povedal: Sv. Duh je naš Učitelj, Posvečevalec in Tolažnik. To troje bi bil tudi jaz vam rad. Nisem prišel iskat to, kar je vaše, ampak vas.
Župnija je zadihala s polnimi pljuči. Znal je pritegniti različne sodelavce in jih navdušiti za delo pri graditvi župnijskega občestva. Postaviti je dal nove orgle, povišal zvonik, vsestransko polepšal župnijsko cerkev, njegova ljubezen je bila posvečena tudi podružnični cerkvi na Strmci.
Poleg duhovniškega dela je zelo rad zahajal k ljudem in se z njimi pogovarjal. Poznal je vse svoje farane in njihove težave. Rad se je pogovarjal, nasmejal, jim svetoval, prisluhnil, četudi se je kdo oglasil v župnišču pozno zvečer, pomagal, se pošalil, rad zapel s pevci, se veselil novih maš, napisal priložnostno besedilo za pesem, skratka živel je med ljudmi in za ljudi. Njegovo osebnostno in duhovno veličino so priznavali celo ljudje drugačnih nazorov. Hotel je biti zares vsem vse. Poudarjeno poprsje pri kipu nam tako simbolno sporoča, da je ohranil tudi kot škof široko odprto in razumevajoče srce.
Po devetih letih bogate setve je odšel v Ljubljano na škofijo za generalnega vikarja, leta 1968 pa je postal ljubljanski pomožni škof. Tudi v novi službi se je rad spominjal svoje prve in edine fare, z veseljem sprejemal nekdanje farane na škofiji ali zasebno ter se rad vračal med nas ob birmah in drugih slavnostih.
(Iz nagovora prof. Ludvika Miheliča ob odkritju spomenika škofa Leniča)
