Datum in ura začetka: petek, 19. februar 2010 ob 18:00 h
Lokacija: Skedenj Škrabčeve domačije, Hrovača 42
Kontakt: Polona Lovšin (01/5816-308, 041-744-248, polona.lovsin@riko.si)
Imena naših krajev – od največjega do najmanjšega
O imenih z etimološkega stališča se bodo
v petek, 19. februarja 2010, ob 18. uri v skednju Škrabčeve domačije
pogovarjali strokovnjaki treh generacij imenoslovcev:
Januška Gostenčnik, doc. dr. Matej Šekli in prof. dr. Marko Snoj.
Vabljeni na dogodek, pripravljen ob počastitvi bližajočega se mednarodnega dneva maternih jezikov, na katerem boste spoznali preteklost Slovenije, zapisano v imenih naših krajev in pokrajin!
Predstavniki treh generacij slovenskih imenoslovcev se bodo pogovarjali o zemljepisnih lastnih imenih, od tistih, ki poimenujejo pokrajine, mesta in vasi, do onih, ki označujejo najmanjše predele, kot so njive, gozdne poti itd. Vsa ta imena so namreč pogosto prezrte priče naše preteklosti in zato zgovorni pisci naše zgodovine. Naš jezik ni od včeraj ali izpred sto let. Ima tisočletno zgodovino in še starejšo predzgodovino, ki jo odkrivajo zgodovinsko in primerjalno jezikoslovje ter etimologija. Lani je izšel Etimološki slovar slovenskih zemljepisnih imen, ki na znanstvenokritični in hkrati na poljudnoznanstveni način prinaša dosedanje védenje o nastanku naših najpomembnejših 4021 zemljepisnih imen, ob tem pa tudi poldrugi tisoč priimkov. Z izidom tega slovarja smo se Slovenci po pol stoletja ponovno postavili na imenoslovni zemljevid srednje Evrope. Slovenščina se z njim uveljavlja doma in v tujini kot imenoslovno primerno raziskan in s tem kulturni jezik. V pogovoru pa ne bodo zanemarili zemljepisnih imen, ki označujejo terene manjših velikosti, torej ledinskih imen, ki jih prebivalci Ribnice poznajo, ali pa tudi ne.
Prof. dr. Marko Snoj je predstojnik Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU in redni profesor na Oddelku za primerjalno in splošno jezikoslovje ljubljanske Filozofske fakultete. Njegova dela obravnavajo probleme slovenske in slovanske etimologije, akcentologije in albanistike. Poleg mnogih člankov in razprav ter Etimološkega slovarja slovenskih zemljepisnih imen je napisal še štiri slovarje ter od druge do zadnje, pete knjige sodeloval pri nastajanju Bezlajevega Etimološkega slovarja slovenskega jezika.
Doc. dr. Matej Šekli je zaposlen na katedri za primerjalno slovansko jezikoslovje Oddelka za slavistiko ljubljanske Filozofske fakultete in je sodelavec Dialektološke sekcije Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. Njegovo raziskovalno področje obsega primerjalno slovnico slovanskih jezikov, zgodovinsko slovnico in narečjeslovje slovenskega jezika ter slovensko imenoslovje, iz česar je tudi doktoriral, in sicer z disertacijo z naslovom Ledinska imena v kraju Livek in njegovi okolici.
Januška Gostenčnik, mlada raziskovalka v Dialektološki sekciji Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, je študentka na doktorskem študiju ljubljanske Filozofske fakultete, smer zgodovinsko jezikoslovje. Diplomirala je iz hrvaškega, srbskega in makedonskega jezika ter iz primerjalnega slovanskega jezikoslovja, in sicer iz imenoslovja z diplomsko nalogo Ledinska imena v k. o. Ribnica. V študijskem letu 2008/2009 je bila štipendistka Ustanove p. Stanislava Škrabca. V svoji disertaciji se bo ukvarjala s slovensko-hrvaškimi izoglosami, predvsem z morfologijo in morfonologijo z diahronega vidika.
