Kdaj: v petek, 5. novembra 2010, ob 18h
Kje: V skednju Škrabčeve domačije, Hrovača 42
Info: T: 01/5816-308 E: polona.lovsin@riko.si
O Adamu Smithu in Bogastvu narodov
petek, 5. november 2010, ob 18h
skedenj Škrabčeve domačije
Prislovično skopuštvo škotskega sveta nikakor ne zadeva njegove intelektualne skoposti: od tam smo dobili namreč kar Bogastvo narodov. Res je, da je potrebovalo več kot dve stoletji, da je vstopilo v katalog vednosti v slovenskem jeziku, a to kaže bolj na kakšno našo domačo nelepo lastnost, na primer ozkoglednost in samozadostnost, na malce domišljavosti ob hkratni pohlevnosti.
Tak moralističen uvod je dopuščeno napisati k vabilu na pogovor in razmišljanje o magistralnem delu škotskega razsvetljenca Adama Smitha, saj gre za prvovrsten izdelek družbene teorije klasičnega liberalizma 18. stoletja, ki po svoji polihistorski zasnovi sega v polje moralne in politične filozofije, zgodovine in psihologije in torej še zdaleč ni samo prelomni trenutek v zgodovini ekonomske misli. Adam Smith sicer velja za nestorja ekonomske misli, vendar mu ta veličastni naziv pravzaprav veliko jemlje in ga po krivici omejuje. Adam Smith je bil predvsem humanistični razsvetljenski um, obdarjen z optimizmom in univerzalizmom, ki je zagovarjal strpnost in zavračal avtoriteto, ki je proučeval občutenja in prepoznaval mesto strasti, tudi pohlepa in interesov v življenju ljudi in narodov. Torej, Bogastvo narodov ni apologija neomejenega svobodnega trga, prej je nemara poklon svobodnemu človeku in družbeni zmernosti.
Še po dobrih dveh stoletij preseneča svežina in aktualnost sporočila Bogastva narodov, o katerem se bodo pogovarjali poznavalci avtorja, politične ekonomije in filozofije:
mag. Bernard Brščič (ki je opravil izbor za slovensko izdajo in ji napisal spremno študijo), prof. dr. Bogomir Kovač, prof. dr. Igor Pribac in dr. Neda Pagon.
Naj vas torej eden od dobrotvornih pohlepov – pohlep po znanju – privabi na ta dogodek v skedenj Škrabčeve domačije v petek,5. novembra 2010 ob 18. uri.
Prevod – imenitno delo Bogdana Gradišnika – izbranih poglavij Smithovega Bogastva narodov bo zapolnil nepojasnljivo vrzel v slovenski prevodni družboslovni bibliografiji in domačemu bralcu približal bralcu izvirno sporočilo Bogastva narodov. Površnost branja Smitha in zlasti njegova vulgarizacija kot neoliberalnega preroka je na slovenskem dosegla zaskrbljujoče razsežnosti, ki jih bo prevod, upajmo, vsaj deloma odpravil.
