Kam: na Koroško
Kdaj: v soboto, 7. junij 2014, ob 6.30 uri izpred Rokodelskega centra Ribnica
Info: Prijave in vplačila do 28. maja 2014. Cena 25€ za člane in 35€ za nečlane
Muzejsko društvo Ribnica organizira pomladno/poletno
STROKOVNO EKSKURZIJO NA KOROŠKO
v soboto, 7. junij 2014, ob 6.30 uri izpred Rokodelskega centra Ribnica
Grad na Ravnah na Koroškem
INFORMACIJE
Cena izleta je za člane Muzejskega društva Ribnica 25 eur , za nečlane 35 eur. V ceno je vključen prevoz, vstopnine. Dodatnih 10€za kosilo poberemo na avtobusu (tradicionalno koroško kosilo, brez pijače).
Prijave in vplačila se zbirajo do 28. maja 2014, oziroma do zasedbe mest v Muzejski trgovini Rokodelskega centra Ribnica (vsak delovni dan). Ekskurzijo vodi Marko Modrej.
PRIPOROČAMO:
– S seboj vzemite malico, vodo. Sicer lahko kaj za pod zob kupite v Črni na Koroškem.
– Zaradi hoje, ki je sicer ne bo veliko, priporočamo tudi primerno obutev.
Program
Pot nas bo vodila mimo Ljubljane, Trojan, kjer bo postanek za nujna jutranja opravila (kava, WC …), skozi Letuš, Šmartno ob Paki, Šoštanj, preko prelaza Šentvid (Sleme), v Črno na Koroškem, kjer bomo ob 9.30. V Črni si bomo ogledali center (podrobno v nadaljevanju), se odpeljali do spečega kralja Matjaža, ter šli k Najevski lipi, materi vseh lip.
Plečnikov spomenik
Spomenik v središču Črne na Koroškem je posvečen vsem padlim Črnjanom v I. in II. svetovni vojni in je delo največjega slovenskega arhitekta Jožeta Plečnika. Odprtje spomenika je bilo 31. avgusta 1952.
Cerkev Svetega Ožbolta
Župnija Črna se prvič omenja leta 1137 kot podružnica Šmihela pri Pliberku. Kar 326 let, od leta 1461 do leta 1787, je pripadala ljubljanski škofiji. Samostojna župnija je postala leta 1616. Župnijska cerkev stoji v središcu Črne in je posvečena sv. Ožboltu, zavetniku koscev, živine in proti kugi. Je primer enovito zasnovane neoromanske arhitekture, sedanjo podobo pa je dobila leta 1885, ko je bila po požaru obnovljena in posvečena. Poleg glavnega oltarja s podobo sv. Ožbolta, kralja s krono, žezlom in ptico v roki sta v cerkvi še dva stranska oltarja (Marijin in Križev). Lepo stropno poslikavo krasijo freske z upodobitvami svetnikov. Vitraži ob glavnem oltarju nosijo podobe sv. Srca Jezusovega in Marijinega.
Rudarski muzej Črna
Tradicijo in podobo rudarskega kraja izrisuje rudarski muzej na prostem, domiselno postavljen v skalo sredi trga, v samem centru Črne na Koroškem. Rudniška mehanizacija je prosto dostopna in razstavljena pri opuščenem rudniškem rovu pri Javorskem potoku. Muzej stoji že od leta 1980. Razstavljena je lokomotiva, vagon za delavce, vagon za rudo, pripomočki za kopanje, voziček za rudo itd. S podobnim rudniškim vlakcem, kot ga vidite tu, se lahko popeljete v turistični rudnik pri Mežici.
Etnološka zbirka Črna
V prostorih bivše pošte je urejena Etnološka zbirka, ki z eksponati iz 19. in prve polovice 20. stoletja priča o življenju, delu in bivalni kulturi prebivalcev Črne in okoliških kmetij. Zbirko z 230 eksponati so prvič postavili leta 1978 v okviru 23. turističnega tedna v Črni. Dragoceno gradivo je občina pridobila od zbiralca Mira Prodnika. Pri strokovni obdelavi gradiva so sodelovali dr. Marija Makarovič in študentje oddelka za etnologijo s Filozofske fakultete v Ljubljani. Zbirka obsega predmete iz vsakdanje rabe, različne kose notranje opreme (skrinja, ure, posoda …) in različna orodja, vse to pa dopolnjujejo stare fotografije in njihove povečave.
Najevska lipa
Najevska lipa, ki pravzaprav ni lipa, ampak lipovec (Tilia cordata), raste ob Najevnikovi domačiji na Ludranskem vrhu nad Črno na Koroškem. Je najdebelejše drevo v Sloveniji. Na informacijski tabli poleg lipe je navedeno, da ji je leta 1969 gozdarski inženir Sgerm v prsni višini izmeril obseg 11,24 metra. Ker pa je leta 1980 del trhlega oboda propadel, se je njen obseg nekoliko zmanjšal. Ko so leta 1993 lipi odstranili trhel in vlažen les iz notranjosti, je v obsegu merila 10,56 metra, leta 2006 pa 10,70 metra.
Medved v Črni
Črna na Koroškem je znana po medvedu, ki so ga lovci uplenili v Bistri 29. novembra leta 1963 in so ga imeli nagačenega v kletki v samem centru kraja. Leta 2008 so ga nadomestili z drugim primerkom.
Med ogledom Črne si bomo privoščili malico. Kje bo to, se bomo dogovorili, verjetno pri Najevski lipi. V primeru slabega vremena bomo urnik in oglede temu prilagodili.
Iz Črne na Koroškem se bomo peljali skozi Žerjav (rudnik svinca in topilnica, ki je v prejšnjem stoletju povzročil pravo upostošenje bližnjih hribov. Peljali se bomo skozi Mežico, skozi Poljane, kjer je spomenik svobodi in miru. Potem bomo zavili v eno najlepših turističnih vasi v Sloveniji, Šentanel, kjer bomo ob 14. uri imeli kosilo.
Spomenik svobodi in miru na Poljani
Dobre 4 km iz Prevalj, ob cesti Prevalje – Mežica, ob odcepu proti mednarodnemu mejnemu prehodu Holmec, leži naselje Poljana ob gotski cerkvi sv. Janeza Krstnika. Večji del Poljane je zaščiten kot spominsko območje Park svobodi in miru. Na križišču proti Holmcu stoji spomenik Svobodi in miru Poljana 1985, delo akademskega kiparja Stojana Batiča, posvečen zaključnim bojem druge svetovne vojne na evropskih tleh, ki so potekali 13. in 14. 5. 1945 na Poljani. Odkrili so ga 18. maja 1985 na osrednji jugoslovanski proslavi ob 40. obletnici osvoboditve Jugoslavije in zmage nad fašizmom. Spomenik na podstavku simbolizira ideale svobode in miru. Lik bombe iz brona se razpre v obliki cveta, iz nje izleti jata golobov, ki so simboli miru in sožitja med ljudmi.
Šentanel
Šentanel je stara koroška, hribovska vas, ki leži na 700 metrih nadmorske višine. Nekateri viri navajajo, da je bila zaradi ugodne sončne lege naseljena že v 12.stol. Leži v spodnjem delu Mežiške doline, v severnem delu Slovenije, neposredno ob meji z Avstrijo. Le nekaj 100 m je dvignjena in nekaj kilometrov odmaknjena od pretiranega tempa bližnjih industrijskih mest, pa vendar so tu še doma neprecenljivi mir, toplina in domačnost.
Iz Šentanela se bomo peljali skozi Prevalje, Ravne na Koroškem, kjer si bomo na kratko ogledali grad, šli naprej proti Dravogradu in v Kotlje, kjer si bomo ogledali Prežihovino.
Prežihova bajta – spominski muzej Prežihovega Voranca
Nad Kotljami je na Preškem vrhu Prežihova bajta, ki je od leta 1979 spominski muzej slovenskega pisatelja Lovra Kuharja – Prežihovega Voranca (1893 – 1950). Bajta je značilna koroška stavba malega kmeta »bajtlerja«, ki nas z urejeno notranjostjo spominja na značilno okolje Prežihove mladosti, o Prežihovem delu pa pričajo življenjepisne in leposlovne drobtinice v muzeju. Prežihova bajta je tudi etnografsko zanimiva. Prislonjena je ob sončno reber Preškega vrha, od koder je lep razgled na Kotlje ter celo hotuljsko kotlino na vzhodni in na košato Uršljo goro na južni strani. Notranja razporeditev prostorov hiše in »štiblca« je značilna za tip hiš s črno kuhinjo. Skupaj s hlevom predstavlja bajta vzporedni tip kmečkega doma, tudi stanovanjski in gospodarski objekti so prilagojeni velikosti zemljišča. Prežihovo bajto so kupili Kuharjevi leta 1911. Od tod je torej odhajal mladi Voranc v svet in sem se je vračal. Tu se je skrival s svojimi somišljeniki med obema svetovnima vojnama in sem so v letih diktature in druge svetovne vojne romale njegove misli, ko je moral biti brezdomec v mnogih tujih deželah. Tu so svoja mladostna leta preživeli tudi njegovi bratje Alojz, Ivan in Avgust. Tik nad Prežihovo bajto stoji nad nekdanjim ajdovim strniščem mogočen bronast Prežihov spomenik, ki ga je izdelal akademski kipar Stojan Batič. Prežihova bajta nas s svojo zunanjo podobo in notranjo urejenostjo seznanja z značilnim kmečko-delavskim okoljem, iz kakršnega so izšli Voranc in veliko njegovih literarnih junakov, s tem pa nam pomaga vsaj posredno spoznavati tudi Prežihovo človeško podobo in svet njegove literature.
Tukaj se naša ekskurzija konča, predvidoma ob 18. uri. Domov se bomo peljali skozi Slovenj Gradec, Velenje, po avtocesti do Ljubljane in naprej domov. V Ribnico se bomo vrnili okrog 21. ure. Za kakšen postanek med potjo se bomo dogovorili.
