Kam: na ROMBON (2208 m)
Kdaj: v soboto, 18. 6. 2011 ob 3h z glavne avtobusne postaje pri cerkvi v Ribnici
Info: Zdenka Mihelič, vodnik PZS (041-222-358)
ROMBON (2208 m)
odhod v soboto, 18. junij 2011 ob 3h
z glavne avtobusne postaje pri cerkvi v Ribnici
Kdaj: v soboto, 18. junija 2011.
Odhod: ob 3. uri z glavne avtobusne postaje pri cerkvi v Ribnici.
Prevoz: organiziran.
Izhodišče poti: trdnjava Kluže (532 m).
Višinska razlika: 1676 m (vzpon); 1508 m (sestop).
Zahtevnost poti: lahka pot, mestoma zahtevna; kondicijsko zelo zahtevna tura.
Načrt poti: trdnjava Kluže (532 m) – trdnjava Fort Hermann (646 m) – Rombon (2208 m) – Čukla (1767 m) – pl. Goričica (1336 m) – Zavrz
Čas hoje (okvirno): 12 ur.
Točka Slovenske planinske poti: Rombon je točka razširjene Slovenske planinske poti.
Potrebna oprema in dokumenti: Potrebna je primerna planinska oprema, čelada, čelna svetilka, zložljive pohodne
palice, zaščita proti vetru in soncu (pokrivalo, krema …), dovolj pijače, veljavna planinska izkaznica (plačana članarina PZS za tekoče leto), osebni dokument.
Prijave z akontacijo: v torek, 14. junija, ob 19. uri v pisarni PD Ribnica na Škrabčevem trgu 5 v Ribnici.
Akontacija: 25 EUR se plača ob prijavi.
Vodja pohoda: Zdenka Mihelič, vodnik PZS (informacije: 041/ 222 358).
Opis
Ta del naših gora je močno zaznamovala Soška fronta. Od trdnjave Kluže, ki se nahaja v najožjem delu doline reke Koritnice, se usmerimo preko ceste na široko pot. Po nekaj minutah hoje pripelje do vojaškega predora, ki je tudi osvetljen (vseeno pa si lahko pomagamo še s čelno svetilko). Za predorom nadaljujemo levo v smeri Na Robu, kote 1313. Pot se nato za krajši čas strmo vzpne, nato pa se nadaljuje v rahlem prečnem vzponu z nekaj razgledi proti trdnjavi Kluže. Po približno 30 minutah hoje nas pot pripelje do naslednje vojaške utrdbe, zgornje trdnjave Kluže ali trdnjave Fort Hermann (zgrajena l. 1900), ki so jo Italijani na neverjeten način s Selle Nevee preko Rombona razrušili v slabem letu.
Naprej nadaljujemo desno v smeri Rombona po poti, ki se vzpenja skozi gozd kar strmo navzgor. Na razpotjih nadaljujemo po markirani poti oziroma se držimo oznak Na Robu in 1313. Po dobrih dveh urah hoje nas pot pripelje do lepe razgledne točke, kjer se nam odpre razgled proti bližnji Jerebici, Mangartu in ostalim goram nad dolino Koritnice. Pot gre nato ponovno v gozd in nas pripelje do razpotja dveh poti. Levo kota 1313 (med prvo svetovno vojno položaj avstro‐ogrske topniške opazovalnice), naravnost pa Rombon. Po strmini nato pridemo iz gozda, odpre se nam lep razgled na Bovško kotlino in goram nad njo. Gremo čez travnata pobočja s travnatimi vesinami (pazljivo!) in skozi krajši pas gozda ter preko rušnatega pobočja. Tu nas pot pripelje do stare vojaške mulatjere in nato do naslednjih vojaških utrdb, ostankov kavern, podstavkov za granate, štedilnikov, kamnitih stopnic, prostorov za mule, betonskih zbiralnikov za vodo in pralnic, strelskih jarkov … Na poti med obzidji kavern lahko prav začutimo stiske vojakov, utrip vojne vihre … Vzpenjamo se po mulatjeri, nato pa preko travnatih pobočij pridemo do neizrazitega sedla/ škrbine nad grapo, tam se priključimo poti iz Bovca oz. Zavrzelna.
Od škrbine nadaljujemo desno po poti, ki se zelo strmo vzpne čez krajši skok. S pomočjo naravnih oprimkov se povzpnemo stopnjo višje (5 m). Na tem delu je potrebna velika previdnost, sploh pri sestopu. Pot se nato položi in se nadaljuje po vršnem zmerno strmem pobočju gore. Tej vse bolj razgledni poti nato sledimo do vrha Rombona. Prav tako bo potrebna velika pazljivost ob sestopu v grapi pod sedlom, kjer se bomo ločili od poti na Kluže. Strmina in grušč, krušljivost ter nedavni ostanki snega bodo od nas zahtevali varen in pazljiv korak. Sledi sestop po neizrazitem melišču ob steni, kjer bomo že zagledali Čuklo s spomenikom. Tudi pot proti Bovcu je polna spominov na prvo svetovno vojno in ostankov bitk med italijansko in avstro‐ogrsko vojsko.
V juniju je pobočje Rombona pravi cvetlični raj ~ lepi jeglič (avrikelj), dolgostebelni jeglič, alpski zvonček, kosmatinčki, alpska velesa, pogačice, mračice, julijski lan, alpski srobot, slečnik, pelin, raznovrstni barvni kamnokreči, Clusijev svišč, spomladanski svišč …
Prelepi razgledi nas spremljajo že med potjo, še lepše pa se nam odpre pogled na vršnem delu in samem vrhu– obkrožajo nas Jerebica, Mangart, Vevnica, Kotova Špica, Jalovec, Pelci, zadaj Prisojnik, Razor, pa zopet spredaj Svinjak, Bavški Grintavec in za njim Triglav, Kanjavec, nato Lepo špičje, Kal, Lanževica, Velika Baba, Vrh nad Peski, Krn, Krničica, pl. Golobar, Polovnik, Matajur, Kaninski podi, Visoki Kanin, Prestreljenik, Velika Črnelska špica, zadaj pa v Italiji Strma peč, Montaž in Špik hude police, Viš z Gamsovo mater …
Srečno in varen korak,
PD Ribnica
