PD Velike Lašče vabi na pohod po Velikolaški Kulturni poti

Kdaj: v nedeljo, 6.6.2010 (štart med 7.00 in 10.00)
Kam: na pohod po Velikolaški kulturni poti. Zbor v Velikih Laščah na trgu
Info: PD Velike Lašče

Velikolaška kulturna pot

Velikolaška kulturna pot je krožna pot, ki povezuje rojstne kraje naših velikih rojakov Frana Levstika, Josipa Stritarja in Primoža Trubarja. Pot je dolga približno 15 km in jo prehodimo v 3 do 4 urah zmerne hoje. Pot je lahka, z nekaj manjšimi vzponi in spusti in je primerna tudi za družine in osnovnošolsko mladino.
Prvo nedeljo v juniju organiziramo v sklopu prireditev ob rojstnemu dnevu Primoža Trubarja in prazniku občine Velike Lašče tradicionalni pohod z začetkom v Velikih Laščah in zaključkom na Trubarjevi domačiji na Rašci (13,5 km).

KDAJ: v nedeljo, 6.6.2010 (štart med 7.00 in 10.00)
Izhodišče: v Velikih Laščah na trgu
Cilj: Trubarjeva domačija na Rašci
POTREBNA OPREMA: planinska obutev
TEŽAVNOST: lahka označena pot
TRAJANJE: 3-4 ure hoje s postanki

Opis poti

Cerkev Marijinega rojstvav Velikih Laščah

Pot začnemo v Velikih Laščah, naselju sredi prelepe naravne sklede, obkrožene z gričastimi grebeni. Cerkev Marijinega rojstva, zidana na vrhu vzpetine, mogočno obvladuje stavbe pod seboj. Dograjena je bila leta 1857 na ruševinah stare in je zasnovana kot triladijska cerkev. Glavna ladja je široka 9.7 metra, stranski, ki sta skoraj polovico nižji od glavne, pa 4 metre. Na plemenitem prostoru pred cerkvijo je Levstikov spomenik, ki je bil postavljen dve leti po njegovi smrti, izdelal pa ga je domači kamnosek in podobar Jontez. Relief Levstikove glave je ob stoletnici rojstva oblikoval kipar Svitoslav Peruzzi. Gostilna Pri Kuklju sodi med najlepše ohranjene starine v kraju in slovi po lepi notranji ureditvi ter dobri kuhinji. Na fasadi pred vhodom je nameščen kip Jožetu Javoršku. V Levstikovem domu sta urejeni spominski sobi velikih rojakov – Levstika in Stritarja, vodništvo po njih pa je možno naročiti na Trubarjevi domačiji na Rašci.

Cerkev Svetega Roka

Iz Velikih Lašč vodi pot na hrib Svetega Roka. Cerkev na njem je bila zgrajena leta 1550, ko je na Kranjskem razsajala kuga. Imela je tri baročne oltarje, med 2. svet. vojno pa je bila požgana in od nekdanje notranje opreme je ostal le še kip sv. Roka.

Ilijev kozolec v Retjah

Steza se nato spusti preko Srobotnika v dolino, nakar se po rahlem vzponu znajdemo v Levstikovih Retjah. Vas je izgubila sledove starožitnosti, tudi lipa, pod katero je Močilar Franu Levstiku razlagal o starih časih, se je utrudila, ostal pa je Ilijev kozolec iz konca 18. stoletja, pod katerim je Levstik pisal znamenito povest o Martinu Krpanu.

Spominska plošča in doprsni kip Frana Levstika v Retjah

Levstikove rojstne hiše ni več, je pa simbolično označena z vrati, spominsko ploščo in doprsnim kipom, ki ga je ob stoletnici rojstva podaril kipar Jakov Brdar.

Pot iz Retji na Podvalo

Iz Retij nas delno gozdna delno travniška pot pripelje na Podvalo, od koder je lep razgled na Slemena, Grmado, Bloško hribovje, Snežnik, Kurešček in Mokrc, predvsem pa na Kamniške Alpe in Karavanke. Pod hribom je stisnjena Dvorska vas z baročno cerkvijo Janeza Krstnika. Na kamnitem portalu je vklesana letnica 1722. Med 2. svet. vojno je bila cerkev v bombnem napadu poškodovana in je delno izgubila prejšnjo zunanjo podobo. Za vasjo se pot vije med njivami in ob lepem vremenu se med Kureščkom in Mokrcem prikaže popotniku Triglav.

Marijina cerkev na Veliki Slivci

Oltar

Na Mali Slevici se znajdemo na križišču poti, ki vodijo proti Karlovici, Slemenom, Veliki Slevici in Velikim Laščam. Menda so na tem križišču v 12. stoletju stale vislice in še danes se včasih mimoidočemu primeri, da občuti sevanje nekdanjih grozot.
Kljub temu je pot do Velike Slevice lepa in poplačana z užitkom ob obisku Marijine cerkve nad vasjo. Še so žive legende o Turkih in Mariji, ki jih je pregnala, o sledovih konjskega kopita in biča turškega vojaka na kamniti plošči pred vhodom v cerkev. Cerkev je na tem mestu stala že v 13. stoletju, tabor pa je dobila leta 1471. Sedanja cerkev je bila zgrajena okoli leta 1680, oltar v njej pa sodi med najlepše baročne oltarje
na Slovenskem.

Podsmreka, rojstna vas Josipa Stritarja

Josip Stritar

Pot za cerkvijo spet zavije v gozd, za njim pa se odpre nov svet mehkih gričev in dolinic ter Podsmreka, rojstna vas Josipa Stritarja. Tudi njegove rojstne hiše ni več. Na steni nove hiše je vzidana spominska plošča in Stritarjev relief, delo kiparja Goršeta. Iz Stritarjevih dni pa je ostala ohranjena kašča.

Valovita pot vodi dalje do Brankovega in se vzpne na Ulako, kjer se pred nami odpre prekrasen razgled, nato pa preko Podulake in Prhajevega pride do Pušč, kjer zapusti asfaltno cesto ter nas po prelepi gozdni poti pripelje do Rašice, rojstnega kraja Primoža Trubarja.

Trubarjeva domačija

Urejena Trubarjeva domačija povabi popotnika po dobrih 4. urah hoda najprej v gostišče, potem pa v tišino spominske hiše in v premišljevanje o stoletjih, ki so odvihrala preko teh krajev ter o usodni vlogi ljudi, rojenih v nedrjih velikolaške kotline, za nacionalno zgodovino (Trubar – začetnik nacionalne kulture in zavesti, Levstik – borbeni mladoslovenec v času germanske ekspanzije, Stritar – povezovalec naroda zamudnika z evropsko kulturo).

Iz Rašice se pot preko gozdov in polj zopet vrne v Velike Lašče.

In preden se je poslovil od velikolaške kotline, je rojak Jože Javoršek leta 1986 zapisal: “Božam z očmi to pokrajino kot trdnjavo svoje zavesti, pa tudi kot srčiko slovenstva, kot zagotovilo, da se slovensko življenje ne bo prevesilo v tragedijo.”

Danes zveni njegov stavek kot uslišana molitev.