Kdaj: v četrtek, 3.6. 2010 ob 20h
Kje: V skednju Škrabčeve domačije, Hrovača 42
Info: T: 01/5816-308, M: 041-744-248
Milan Matos in Sonja Šmuc
v skednju Škrabčeve domačije
četrtek, 3. junij 2010 ob 20h v
Skednju Škrabčeve domačije
Iskrivo in poglobljeno se bo
Sonja Šmuc, izvršna direktorica Združenja Manager,
o ljubezni do knjig in Mladinske knjige, o navdihih in pasteh,
o voditeljskih in življenjskih izkušnjah
pogovarjala
z Milanom Matosom, dolgoletnim predsednikom uprave Mladinske knjige Založbe ter
letošnjim dobitnikom priznanja za življenjsko delo
na področju managementa Združenja Manager,
Vabljeni!
Milan Matos (1945) se je po končanem študiju na Ekonomski fakulteti v Ljubljani najprej zaposlil v zunajtrgovinskem oddelku podjetja Commerce Ljubljana, nato se je leta 1971 zaposlil v Mladinski knjigi. Kljub svojemu prepričanju, da je treba zaposlitev menjati na pet do sedem let, je tam ostal do upokojitve leta 2009. Leta 1992, ko je podjetje preživljalo težke čase zaradi zapletene privatizacije in lastninjenja, je Milan Matos prevzel vodenje največje slovenske založbe. V žepni multinacionalki, kot jo je sam poimenoval, so razvili različne prodajne poti in produkte ter neobičajne trženjske metode. Med svoje največje poslovne dosežke pa Matos uvršča knjižni klub Svet knjige, ki je v 36 letih delovanja v slovenske domove prinesel več kot 21 milijonov knjig.
Ko je Milan Matos septembra 2009 zaključil svojo poklicno pot, je Skupino Mladinska knjiga sestavljalo 14 slovenskih in tujih podjetij, ki se ukvarjajo z založništvom, knjigotrštvom, papirništvom, logistiko in tiskarstvom. Tega leta so izdali več kot tisoč naslovov knjig, revij in drugih izdelkov v nakladi 8 milijonov izvodov. V času njegovega vodenja so se prihodki podjetja povečali za štirikrat, prav tako tudi število zaposlenih, ki je ob njegovem odhodu naraslo na 1600.
V času, ko je držal krmilo Mladinske knjige, so izšle številne knjižne uspešnice; od Enciklopedije Slovenije do Slovenskega velikega leksikona in Zlate biblije. Med številnimi prijetnimi sodelovanji s slovenskimi književniki so Milanu Matosu najbolj ostali v spominu Janez Menart, Tone Pavček, Ciril Zlobec, Drago Jančar, Bogdan Novak, Jelka Reichman, Marjanca Božič in Marlenka Stupica.
Milan Matos je za svojo predanost knjigi prejel številne nagrade; med njimi najvišjo strokovno nagrado – Schwentnerjevo nagrado, priznanje Primus za odličnost v komuniciranju ter kot glavni direktor visoki državni odlikovanji za zasluge pri razvoju slovenskega založništva. Poleg vodenja Mladinske knjige je bil aktiven tudi kot predsednik Združenja za direktni marketing, predsednik Združenja založnikov in knjigotržcev Slovenije in predsednik Ustanove Gallus.
Sonja Šmuc (1971) je zaprisežena ljubiteljica in raziskovalka managementa. Od leta 2005 je izvršna dikretorica Združenja Manager, katerega osnovno poslanstvo je razvoj slovenskega managementa, pred tem pa je deset let v delala v gospodarskem novinarstvu, nazadnje kot odgovorna urednica revije Manager. Je članica v eč strokovnih svetov (Javni sklad RS za razvoj kadrov in štipendije, Zveza kadrovskih delavcev Slovenije …) in izbornih komisij (za priznanje Manager leta, Managerkam prijazno podjetje, Gazele, Zlata nit, Marketinški direktor leta, Kadrovski manager leta, Primus …). Opravljala je funkcijo zakladnika CEC – European Managers, evropske konfederacije managerskih organizacij s sedežem v Bruslju.
Leta 2006 pa je kot soavtorica prejela bronasto priznanje Gospodarske zbornice Slovenija OE Ljubljana za inovativnost. Izobraževala se je na Ekonomski fakulteti v Ljubljani, krajši čas pa tudi na poslovni šoli Bled IEDC, na dunajski Wirtschaftsuniversität in na univerzi Stanford v Kaliforniji. Za njen razgiban dan vsako jutro poskrbita že njena mala škrata, z družino se radi potepajo z avtodomom, sicer pa uživa v branju, čokoladnih slaščicah in vizionarskih pogovorih. Po napornem delovniku pa se je znal tudi sprostiti. Največkrat ob svojih dragih prijateljicah knjigah, ki so ga čakale na nočni omarici, in s hojo v hribe. Ponosen na predanost ljudi, s katerimi je ponesel našo besedo in ilustracijo v daljni svet, je zapustil Hišo dobrih zgodb z iskrečimi očmi in za konec dejal: »Verjamem v knjigo. Delo z njo ni in ni bilo lahko, toda knjiga je obogatila moje življenje in upam, da prek mojega dela še marsikatero drugo.«
