Koledar dogodkov Ribnica

35. Ribniški semenj suhe robe in lončarstva ter 11. Rokodelski festival


Kdaj: nedelja, 5. 9. 2010 s pričetkom ob 9:15h
Kje: Ribnica

Kdaj: nedelja, 5. 9. 2010 s pričetkom ob 9:15h
Kje: Ribnica
Info: Turistično društvo Ribnica, T: 01/ 836 06 89

35. Ribniški semenj suhe robe in lončarstva ter
11. Rokodelski festival
Srečanje tradicionalnih slovenskih lončarjev

nedelja, 5. september 2010 s pričetkom ob 9:15h
Ribnica


Oglejte si tudi PROGRAM RIBNIŠKIH DNEVOV 2010 (v pdf 2Mb)

ZVOK: Radijska napoved za 35. Ribniški semenj

35. Ribniški semenj suhe robe in lončarstva in 11. Rokodelski festival

35. Ribniški semenj suhe robe in lončarstva in 11. Rokodelski festival

OBVESTILA ZA 35. SEMANJI DAN

na Škrabčevem trgu: izdelovalci domačih suhorobarskih in lončarskih izdelkov
v Gradu:
fotografska razstava ob 35. Semnju suhe robe in lončarstva
– predstavitev ostalih slovenskih ponudnikov turističnih storitev in dogodkov
v prostorih TD Ribnica:
– razstava del otrok iz Vrtca Ribnica na temo turizma
– razstava izdelkov otroške delavnice na temo semenj
pri župnijski cerkvi:
– razstava domačih izdelkov, kruha, peciva … Društva podeželskih žena Ribnica
– čebelarski proizvodi
v Ideal centru: gobje specialitete
na parkirnem prostoru ob Bistrici: ribje jedi
pri Lovskem domu na Opekarski cesti: divjačinske jedi
parkirni prostor pri župnijski cerkvi, parkirni prostor na Gallusovem nabrežju: promocijsko-prodajna razstava vozil

STALNE RAZSTAVE

Škrabčeva domačija v Hrovači, nominiranka za naziv Evropski muzej leta 2004, dan odprtih vrat med 12. in 18. uro, ob 15. uri vodenje po Škrabčevi domačiji.
V Galeriji Miklova hiša od 5. 8. do 5. 9. razstava Ekspatrioti /povratniki. Avtorji del: Aleš Debeljak, Tina Đenadić, Tomaž Lavrič, Jože Marinč, Vito Oražem, Klavdij Sluban,Andrej Trobentar, Rudi Uran.
Muzej Miklova hiša ima razstavne prostore v ribniškem Gradu.

Na ogled so razstave:
Suha roba in lončarstvo / obnovljena

Suha roba in lončarstvo / obnovljena

Ribniška domača obrt ima večstoletno tradicijo in je tesno povezana z naravo. Pogojujeta jo dva osnovna dejavnika: poraščenost območja z gozdom in nahajališča gline. V loški sejemski listini iz 14. stoletja se prvič omenja “ribniška suha roba” ime za lesene izdelke, ki jih je Ribničan kasneje ponesel širom po svetu. S cesarskim patentom cesarja Friderika III. 1492 se trgovanje s “suho robo” močno razmahne. V spomin na pomembno ccsarsko dovoljenje Ribnica praznuje na dan 23. oktobra praznik ribniške občine.
Suho robo delimo na devet panog: obodarstvo, rešetarstvo, podnarstvo, ročno mizarstvo, strugarstvo, orodjarstvo, žličarstvo, posodarstvo, pletarstvo in krošnjarstvo. Vsaka panoga je vezana na določeno hišo, določen kraj in določeno vrsto lesa. Poleg suhorobarskih so kruh dajali Ribničanom tudi lončarski izdelki. Izdelovali so jih na jugu Ribniške doline, kjer je glina. Najbolj znan ribniški lončarski izdelek je igrača – konjiček, ki “v riti piska”.

Ribnica, veličina majhnosti

Ribnica, veličina majhnosti

Ribniška zgodovina od prazgodovinske naselbine pri Žlebiču do devetdesetih let prejšnjega stoletja. Za vse, ki niste vedeli, da obstaja Bajka o nastanku Ribnice, vabljeni da ji prisluhnete na naši razstavi. Ko boste slišali bajko vas povabimo na sprehod skozi različna obdobja ribniške zgodovine.
Razstava je potovanje po preteklosti teh krajev. Prične se nekoč pred davnimi časi, ko je, kjer danes leži Ribniška dolina bilo veliko jezero. Nadaljuje se v prazgodovinski naselbini pri Žlebiču, Ribnica, veličina majhnosti 2preko obdobja visokega srednjega veka, ko je Ribnica predstavljala pomembno duhovno središče. Na prelomu v novi vek Ribničani pričnejo z krošnjarjenjem … kolo zgodovine se ustavi v 90-ih letih 20. stoletja. Skozi zgodovinske dogodke in obdobja se kot rdeča nit vije delo ribniškega človeka z lesom, ki je dalo Ribniški dolini specifičen pečat in po celem svetu znano »suho robo«. Odnos človek les obiskovalcu pričara zvočno ozadje razstave in izmenična svetlobna projekcija fotografij kjer se dela z lesom in fotografije ki predstavlja osnovo za razvoj suhorobarske dejavnosti voda in les.

Boj krvavi zoper čarovniško zalego

Boj krvavi zoper čarovniško zalego

Razstava se nahaja v grajskem stolpu in je zanimiva že zaradi samega prostora. Razdeljena je na tri sklope: čarovniški procesi na Slovenskem in ribniški čarovniški proces, mučenje ali tortura, zdravilna zelišča in uroki. Na razstavi najdete replike mučilnih naprav, kot so čarovniški stol, naprava za lomljenje palcev idr., repliko originalnega zapisnika čarovniškega procesa v Ribnici leta 1701. Zvočna podlaga obiskovalca seznani z zgodbo Marine Češarek, ki je bila pred tristo leti v Ribnici obtožena čarovništva. Čarovniški procesi so ena največjih tragedij v evropski zgodovini. Kljub številnim raziskavam še do danes ni dokončne razlage tega pojava. Ideje o “zlu” , ki ga je potrebno iztrebiti, se pojavljajo vedno znova in nikakor niso omejene le na čas, ki ga obravnava razstava.

Obnovljena kovaška delavnica (razstava in situ): Med kladivom in nakovalom (Gorenjska cesta).

Sredi grajskega zelenja je na ogled Park kulturnikov.


PRESS in INFO center

Turistično društvo Ribnica
Gallusovo nabrežje 10
TD Ribnica 01/ 836 06 89

www.turisticno-drustvo-ribnica.net
Turističnoinformacijski center
Škrabčev trg 23
TIC Ribnica 01/ 836 93 35


Komentiraj