Kljub svoji sorazmerno skromni višini 831m ima Jamnik med slovenskimi razgledišči primat. Prijelo se ga je ime »balkon nad Gorenjsko«. Do tega izrednega razgledišča nad Gorenjsko pridemo po cesti iz Krope (4km) ali iz Kranja skozi Besnico (20km).
Na vrh Jamnika, kjer stoji cerkev sv. Primoža in sv. Felicijana je mogoče priti iz vasi Jamnik po lepi sprehajalni cesti, po kateri pa je vožnja dovoljena samo lastnikom zemljišč. Za cerkvijo, ki na koncu pristopne poti in travnega pomola stoji kot izjemno skladen poudarek lepi pokrajini, se širi osrednja gorenjska ravnica, ki jo obdaja Storžič in njegovo pogorje. Motiv, ki ga ponuja razgled z Jamnika, se pojavlja na naslovnih straneh knjig o Sloveniji in na znanih slovenskih razglednicah. Seveda pa nobena slika in fotografija ne premore zračnosti in razsežnosti tega gorenjskega prostora ter predvsem doživetij, ki jih je obiskovalec Jamnika deležen. Obiskovalca pri cerkvi na Jamniku nehote navda občutek,da bo zajel vso darežljivost narave in poletel nad dobravami in vasicami, globelmi in ostrimi grebeni ter vrhovi z neštetimi cerkvicami.
Pomol, po katerem se bližamo Primožu, moli iz strmega, zaraščenega pobočja jeloviške planote. Vas Jamničanov – Jamnik stoji pod Jelovico na poševnem svetu travnatih strmin. Njihovi kozolci imajo zato frčalo, mostiček s strmine, da se v njej sploh lahko obdržijo. Te strmine so bile nekoč izvrstno signalno kresišče pred turškimi vpadi, ki se je videlo po vsej Gorenjski. Poleg tega, da je Jamnik ena najlepših razglednih točk s pogledom po vsej Gorenjski, stoji na izpostavljeni legi zunaj naselja cerkev sv. Primoža in sv. Felicijana. Sredi naselja stoji baročna kapelica s kipom sv. Primoža in sv. Felicijana v hiši. Kapelica je poslikana in je iz druge polovice 19. stoletja.
JAMNIK SKOZI ČAS
Ta hribovska vasica je bila naseljena v času razvoja železarstva. Poleg poljedelstva, živinoreje so se preživljali z ogarstvom in rudarstvom. V jamah na Jelovci so kopali železovo rudi (os tod izvira ime).
Leta 1944 je bila vas požgana. Po vojni so večino hiš obnovili. Nekateri se vozijo na delo v dolino, drugi pa si prislužijo svoj hruh s trdim delom na strminah.
Tudi danes se še ukvarjajo z gozdarstvom in živinorejo. Vedno več se jih odloča za rejo drobnice, ki bo poskrbela, da se bregrovi ne bodo zarastli.
Sredi vasi je baročna zidana kapelica zaprtega tipa s stebri. Na oltarčku sta lesena kipa sv. Primoža in Felicijana. Znotraj in zunaj je poslikana s freskami, ki predstavljajo svetnike: Jurija, Florjana, Antona Puščavnika, Martina, Janeza Krstnika, Marijo z detetom in sv. Trojico.
RAZGLED z GREBENA SV. PRIMOŽA IN FELICIJANA
Od leve proti desni se vidijo vrhovi Karavank: GOLICA (1835m), VAJNEŽ (2104m), STOL (2236m), ROBLEKOV DOM (1657m), VRTAČA (2181m) BEGUNJŠČICA (2060m), DOBRČA (1634m), VELIKI VRH (2088m), KLADIVO (2094)m KOŠUTNIKOV TURN (2133m) in Kamniško savinjskih alp: KOČA NA KRIŠKI GORI (14711m), STORŽIČ (2132m), KOČNA (2540m), HUDIČEV BORŠT (1328m), GRINTOVEC (2558m), KALŠKI GREBEN (2039m), ZVOH (1971m), KRVAVEC (1853m) in KRŽIŠČE (1558m). V dolini pa mesta in vasi, kot so Vrba, Radovljica, Begunje, Podvin, Črnivec, Brezje, Ljubno, Tržič, Križe, Podbrezje, Duplje, …
CERKEV SVETEGA PRIMOŽA IN FELICIJANA
Cerkev sv. Primoža in Felicijana na Jamniku zaradi izjemno slikovite lokacije uvrščamo med naše najkvalitetnejše kulturne spomenike. Stoji na koncu pomola, ki je v času turških vpadov služil tudi kot neutrjena signalna postaja, vidna po vsej gorenjski ravnini. Po ljudskem pripovedovanju na bi jo postavili bliže vasi z dražgoške strani, vendar se je neke noči ves gradbeni material znašel na mestu, kjer stoji cerkev danes. Prvotno podružnica vikariata in župnije v Selcij se prvič omenja v freisinskem urbarju leta 1501, sedaj pa sodi v besniško župnijo.
Crkveno arhitekturo sestavljajo pravokotna ladja, tristrano sklenjeni prezbiterij in ob ladjo prislonjeni zvonik s piramidasto streho. Pročelje ladje z renesančno – baročno poslikavo v obliki grafitno sivih vogalnikov skriva starejše, še srednjeveško jedro, prezbiterij s talnim zidcem pa je tudi nazven ohranil gotski videz, čeprav so tudi na njem prvotna gotska zašiljena okenca že preoblikovali. Najmlajši je zvonik, ki so ga prizidali leta 1759, ko je cerkev doživela tudi prvo večjo prezidavo. Naslednji večji gradbeni posegi so bili sredi 19. stoletja, ko so zvonik prekrili z novogotsko zašiljeno streho s stolpiči in povečali okna v ladji. Po drugi svetovni vojni, ki so jo ponovno prekrili s škriljem, ki so ga nekdaj lomili v bližnji okolici, predvsem v Nemiljah. V notranjosti je bila ladja prvotno pokrita z ravnim lesenim stropom, ki ga je leta 1863 nadomestil banjast obok. Verjetno so tedaj preobilkovali prvotne okenjske odprtine v velika, polkrožno sklenjena okna, medtem ko je portal v južni steni iz zelenega peračiškega tufa s srede 18. stoletja. Manj prezidav je doživel prezbiterij, ki je ohranil izvirno obliko z zgodnjegotskim šestelnim križnorebrastim obokom iz 14. stoletja. Obok podpirajo v zaključku do tal segajoči polstebri s kapiteli v obliki rustificiranih glav, sama rebra pa imajo žžlebasti profil z okroglimi, sklepnike posnemajočimi odebelinami. Sprva je bil prezbiterij poslikan samo z dekorativnimi črtami in posvetilnimi križi, okoli leta 1480 ali desetletje prej pa so ga v celoti poslikali. Poslikave so pripisane mojstru, ki je nadaljeval tradicijo delavnice Mojstra Bolfganga, obenem pa so blizu slikarju, ki je slikal na Blejskem otoku in na Goropečah nad Ihanom. Na stenah so upodobljeni apostolski in svetniški liki brez pripovednih prizorov. Na severni steni so Jakob mlajš, Filip, Jakob starejš in Janez, na južni steni oa Matej. Apostole je slikar postavil v povsem izoblikovan prostor, ki je spredaj členjen z arkadnimi loki podprtimi s stebri, znotraj pa je s prečnimi stenskim loki predeljen v manjše prostore za vsakega od njih. Nad apostoli so v lunetah dopasne svetnice Apolonija, Uršula, Katarina, Marjeta in Barbara, na vzhodni stranici pa Marija z otrokom.Freske so močno poškodovane zaradi novih oken in vrat, nekoliko pa jih je načel tudi čas zaradi zgodnje letnice odkritja (1936). Poslikava oboka se drži pravil kranjskega prezbiterija. Vzhodno polje nad oltarjem zavzema Kristus Sodnik, na sosednjih poljih obdan s simboli evangelistov, vmes pa so poleg dveh angelov štirje cerkveni očetje z napisanimi trakovi. Crkvena oprema je poznobaročna. Glavni oltar ima ploskovit oltarni nastavek z osrednjo nišo, v kateri sta kipa zavetnikov cerkve, ki ju spremljata svetniški figuri sv. Florjana in Janeza Krstnika. V atiki je naslikan prizor Marijinega kronanja. Južni oltar je posvečen sv. Martinu, ki ga spremljata dva vojščaka, med katerima prepoznamo sv Jurija, severni pa Brezmadežni, ob kateri stojita sv. Elizabeta Turinška, ki deli kruh revežem in sv. Katarina. Sočasna je tudi prižnica. Križev pot je iz leta 1765.
Ob cerkvi stoji sebrno znamenje, postavljeno leta 1948 kot eden prvih spomenikov padlim domačinom in žrtvam fašističnega nasilja. Oblikoval ga je kamnosek Alojz Vurnik.
