Na razglednem slemenu nad Škofjo Loko se dviga vasica Križna gora. Ime je dobila po nekdanji kapelici sv. Križa, ki so jo pozneje prezidali v cerkev in je od vasi oddaljena le kakih 15 minut hoje. Od tu je lep razgled po Gorenjski: na Julijce, Karavanke, Kamniške Alpe, Ljubljansko polje, Polhograjske Dolomite in Škofjeloško hribovje.
Križna gora je priljubljena in v vseh letnih časih zelo obiskana izletniška točka. Kratek dostop in imeniten razgled sta privlačna dvojica, ki se ji je težko upreti.
Cerkev sv. Križa na Križni gori (680 m)
Na zunaj dokaj običajna cerkev skriva v notranjosti lepe kamnoseške detajle in umetnostno pomembne freske. Legenda pravi, da so cerkev najprej začeli zidati v vasi. Kar so podnevi naredili, pa je Sv. Urh ponoči prenesel na to mesto. Po raziskovanjih naj bi cerkev zidal stavbar okrog leta 1500. Najstarejši del je zvezdasto obokan prezbiterij s sklepnikoma Sv. Urha in Marije z Jezusom. Ves prezbiterij je poslikan s freskami iz leta 1502, delo bavarskega ali koroškega slikarja in pomenijo vrh gotskega realizma pri nas. Freske spadajo med najpomembnejšo kulturno zapuščino v Sloveniji.
Posebno poznane so freske Sv. Korbinijana, ki je bil ustanovitelj Freisinške škofije, in Sv. Urha. Prva freska prikazuje Korbinijanov prihod v Rim. Po legendi mu je medved na poti raztrgal mulo. Na Korbinijanov ukaz je postal krotak in na drugi freski vidimo, kako medved tovori mulino prtljago. Iz Urhove legende je prikazan pogovor Sv. Urha s škofom Konradom iz Konstance. Pogovor se jima je zavlekel v petkovo jutro. Na mizi je ostala večerja, in ko je zjutraj prispel sel je Sv. Urh pozabil, da je že post in mu dal za plačilo kurje bedro. Na naslednjem prizoru vidimo tožljivega sla, ki stoji pred knezom, da zatoži Sv. Urha. Ko je hotel pokazati bedro iz torbe, se je ta spremenilo v ribo.
Čeprav so svetniške zgodbe zanimive in klopi na prisojni strani cerkve tako mamljivo tople, nas privlačen razgled naposled zvabi tudi na hladnejšo severno stran. Tam so pred nami kot na razstavi zasneženi vrhovi Kamniško-Savinjskih Alp od Tolstega vrha in Storžiča do Kočne, Grintovca, Kalškega grebena, Krvavca in Velike planine. Proti vzhodu se med Kranjem na severu in Škofjo Loko na jugu razprostira Sorško polje z razdrobljenimi travniki in njivami. Na jugovzhodu se kaže dvoglava Šmarna gora, na jugu vidimo Polhograjsko hribovje z Osolnikom in Toščem, na zahodu pa je najmogočnejši Ratitovec z zasneženim Triglavom ob strani.
Prezbiterij je do tridesetih let 16. stoletja stal samostojno, kar se je pokazalo pri obnovitvenih delih. Takrat je bila dozidana ladja, poslikal jo je Jernej iz Loke. Za časa dekana Kramerja iz srede 19. stoletja so cerkev temeljito obnovili in zamenjali zavetnika v velikem zlatem oltarju iz srede 17. stoletja. Leta 1876 so Sv. Urha zamenjali s skupino Križanega, ker je bil Sv. Urh že zavetnik žabniške podružnice. V tem času so v ladji pozidali dve bočni niši za stranska oltarja. Pred leti so oba oltarja prenesli v vogale v slavoločni steni. Levi je posvečen Sv. Volbenku, desni Sv. Urhu. V levi niši sedaj visi slika Marije Kraljice, v desni pa slika Sv. Helene, ki je našla Kristusov križ. V tej niši je tudi lep procesijski križ. Zvonik je dobil novo lopo v drugi polovici 19. stoletja. V zvoniku zvonijo trije zvonovi, en bronast in dva železna, ki sta zamenjala pred 1. svetovno vojno vzeta bronasta zvonova.
V bližini cerkve je lovska koča, odprta tudi za izletnike. V vasi Križna Gora je gostilna Pri Boštjanu, ki hrani ključ cerkve. Če vas zanima slovenska etnološka dediščina, si lahko ogledate hišo Franca Krajnika (Križna Gora 17), ki zbira in hrani številne predmete. Hiša je 20 minut hoje od gostilne Pri Boštjanu, v Sredniški grapi v smeri proti Praprotnemu.
Dostop
Najbolj običajna pot na Križno goro je iz Podlubnika, zahodnega dela Škofje Loke. Markacije in kažipot nas s ceste proti Železnikom usmerijo na stransko cesto proti severu. Pot začnemo med hišami in čez travnik, ob potoku in čez strmino do zaselka Cavrn, kjer se svet položi in prvič zagledamo naš cilj, nato pa še navkreber po poti skozi gozd. Da se ne vračamo po isti poti, se lahko spustimo po poti proti Crngrobu ali jo uberemo po vsem grebenu čez Planico proti Svetemu Joštu.
          |
OSNOVNI PODATKI
Izhodišče: Škofja Loka
Višinska razlika: 310 metrov
Dolžina vzpona: 1h
Kratek opis poti: Iz naselja Podlubnik na zahodnem koncu Škofje Loke krenemo proti severu po asfaltni cesti skozi Trnje. Ob potočku zavijemo v idilično dolinico, se vzpnemo do zaselka Cavrn, nato pa čez travnik in skozi gozd še do cerkve sv. Križa. Pot je dobro uhojena in označena s planinskimi markacijami.
Zemljevid: Škofjeloško in Cerkljansko hribovje, 1 : 50.000
Vir: wwww.druzina.si (Andrej Praznik) in www.gremoven.com
