Črna kronika Slovenija

Avto s štirimi prijatelji je konec leta 2007 zletel v Cerkniško jezero – sojenje se nadaljuje

Nesreča na mostu na Cerkniškem jezeru
Most, s katerega je v jezero treščil Grivčev avto.

Nesreča na mostu na Cerkniškem jezeru

Most, s katerega je v jezero treščil Grivčev avto.

Nesreča se je zgodila 22. decembra 2007 okoli pol petih zjutraj, ko je Ciril Grivec, v krvi je imel okoli 1,8 promila alkohola, izgubil oblast nad avtomobilom. V nesreči sta umrla 21-letni Robi Pantar in 23-letni Jure Šega iz Lipsenja. Voznik in 25-letni sopotnik Zdenko Marolt sta se rešila, Robiju in Juretu v strupeno mrzli vodi ni bilo pomoči in sta utonila.

»Bila sta moja najboljša prijatelja, s tem sem si uničil življenje,« je na ljubljanskem okrožnem sodišču povedal  31-letni Cerkničan Ciril Grivec, potem pa obmolknil —

Na božično popoldne leta 2007 so v Lipsenju na Cerkniškem položili v grob 21-letnega Robija Pantarja in dve leti starejšega Jureta Šego. Ne le veliko prezgodnja, ampak povsem nepotrebna sta bila ta pogreba v strupeno hladnem zimskem dnevu. »Malo smo se ga napili,« je pozneje pripovedoval 25-letni Zdenko Marolt iz Sodražice. Živ je, Robi in Jure nista. Preživel je tudi voznik Subarujevega legacyja, danes 31-letni Cerkničan Ciril Grivec je sedel na kazensko zatožno klop ljubljanskega okrožnega sodišča.

Tragičen konec zabave

Nekaj dni prej je v zgodnjem jutru v Cerkniško jezero zapeljal avto s štirimi mladimi okoličani. Grivec in Marolt sta se izvlekla in priplavala na površje, Pantar in Šega sta ostala ujeta v subaruju in mrzli vodi.

Začelo se je v petek, 21. decembra 2007, ko so šli mladeniči po službi v lokal, proti sobotni peti uri zjutraj so se vračali domov. Namesto po glavni cesti iz Cerknice proti Grahovemu in Žerovnici so se peljali po daljši in slabši poti, ki vodi od vasi Dolenje Jezero prek makadamske cestice čez presihajoče jezero do vasi Otok. Zasnežena in poledenela makadamska cesta, ki pelje ob jezeru, je bila usodna za prehitrega subaruja. Začelo ga je zanašati, zaletel se je v železno ograjo mosta, avto je odbilo in zavrtelo, nato je zgrmel v jezero. Prebil je led in na strehi obstal v meter globoki vodi.

Robi in Jure sta ostala ukleščena v njem, njuna prijatelja, ki sta se rešila, jima nista mogla pomagati. Premočena sta zato tekla do bližnjega naselja in potrkala na ena vrata ter od tam poklicala policiste. Toda bilo je že prepozno. Jure, ki je bil sopotnik na sprednjem sedežu, in Robi, sedel je za njim, sta utonila. Obdukcija je pokazala, da se sicer v nesreči sploh nista huje ranila.

Po tragediji voznik Ciril ni mogel govoriti o tem, kaj se je zgodilo. Nam je pa Marolt pripovedoval, da so trije iz subaruja delali pri cerkniški Ydria Motors, Ciril pa v podjetju zraven. »Imeli smo fešto. Saj veste, kako je, malo smo se ga napili. Ne vem natančno, kaj se je zgodilo. Sedel sem za Cirilom in se pogovarjal z Robertom, ko smo se kar naenkrat znašli do vrha v vodi. Odprl sem vrata in komaj prišel ven. Ciril je poskušal rešiti še druga dva, vendar mu ni uspelo

Eden od njihovih znancev nam je pozneje povedal, da je šel menda Ciril že prej domov, pa so ga poklicali, ali jih lahko pride iskat in odpelje v Lipsenj, ker je Sodražičan zamudil avtobus in bo prespal pri Juretu. Šel je ponje.

Robi mu je rekel: »Počasneje!«

Konec leta 2007 bo Grivca že tako zaznamoval za vselej, zdaj se je moral na ljubljanskem sodišču soočiti še z obtožbo, da je povzročil prometno nesrečo s smrtnimi posledicami, za katero mu preti do osem let zapora. V sebi je imel od 1,79 do 1,92 promila alkohola, torej je bil popolnoma pijan.

Sodnica Dejana Fekonja ga je vprašala, ali razume obtožbo na svoj račun, pritrdil je in dejal, da se bo zagovarjal. Toda njegov zagovor je bil zelo kratek. »Žal mi je, da se je to zgodilo. Boli me za vse, žal mi je za starše. Rad bi vse popravil in poplačal. Bila sta moja najboljša prijatelja. S tem sem si uničil življenje,« je povedal, nato pa presenetil z besedami, da ne bo odgovarjal na vprašanja niti na tista, ki bi mu jih morebiti rad zastavil njegov zagovornik Boris Grobelnik iz odvetniške družbe Grobelnik in partnerji.

Nekoliko bolj zgovoren je bil Marolt. Razložil je, da so se tistega petka po končani službi odpravili v lokal Krajcar, tam so pili pivo, morda tudi borovničke in »se pozajebavali. Jure je poklical Cirila, ali pride po nas. Prišel je, po mojem je pil tudi on, vendar ga jaz nisem videl.«

V Grivčevem subaruju so se odpeljali proti kakšnih 20 kilometrov oddaljenemu domu ter se enkrat ustavili in pokadili cigareto. »Počasi nismo šli, prehitro glede na razmere. Robi mu je še rekel, naj pelje bolj počasi

Ko se je avto znašel v vodi, je Marolt slišal, kako je voznik Ciril»zarjovel: ‘Bejžmo ven!’ Odprl sem šipo ali vrata in sem šel. Priplaval sem do kopnega. Ciril je bil še v vodi in je iskal onadva. Jaz sem šel na cesto, on ju je še kar iskal. Na žalost ju ni našel

Marolt je videl, da je Grivec pijan, ko so pred lokalom sedli v njegov avto. »Vidiš človeka, njegovo obnašanje, govorico, vožnjo.« Pa je kljub temu prisedel. Kot sta to storila tudi nesrečna Jure in Robi.

Sojenje se bo nadaljevalo 5. julija.

Vir: Slovenske novice, Boštjan Celec

Komentiraj